Urbano življenje

S hrano se igramo

Galerija slik
Galerija slik


„S hrano se ne igramo“, je stavek, ki ga sliši vsak otrok. Vendar pa se s hrano vsak rad igra, igra pa nam jo bolj približa. Poročilo mlade oblikovalke hrane Line Meyer.

Živjo, moje ime je Lina Meyer in v okviru svojega projekta „S hrano se igramo“ razvijam nenavadne koncepte hrane. Na Univerzi uporabnih znanosti in umetnosti v Hannovru sem doštudirala grafično oblikovanje. S kuhanjem sem se ljubiteljsko že od nekdaj rada ukvarjala, sčasoma pa mi je postalo jasno, da mi ne zadošča biti izključno grafična oblikovalka. Nisem si želela samo sedeti za računalnikom in oblikovati virtualnih svetov. Želela sem si delati z rokami, ustvarjati kaj oprijemljivega. Najprej sem mislila, da lahko delam samo eno ali drugo, potem pa mi je v roke padla knjiga oblikovalke hrane Marije Vogelzang, ki je počela ravno to: združevala je oblikovanje in hrano. Navdihnjena od njenih idej sem se odločila, da bom svojo diplomsko nalogo napisala na temo oblikovanja hrane. To je bila tako rekoč začetna točka projekta.

„S hrano se ne igramo“ je stavek, ki ga sliši vsak otrok. Če izpustimo besedo „ne“, postane ta prepoved osvobodilna zapoved. S hrano se vsak rad igra, pa najsi bo to zlaganje graha na krožniku v geometrične oblike ali način, kako ješ keks: tako da ga zdrobiš, zmečkaš v kašo, obglodaš čokolado ali jo odluščiš dol s keksa. Vse to so metode in potrebe, kako se ukvarjaš s svojo hrano. Ukvarjanje s tem, kar dnevno spraviš vase, je v času absolutne poplave živil, v kateri ima komaj še kak človek pregled nad našo hrano iz supermarketov, zelo pomembno. Tako se mi zdi. Zato razvijam koncepte hrane, ki spodbujajo k temu, da bi se zopet bolj igrivo ukvarjali s svojimi naravnimi navadami uživanja hrane in bili sami dejavni. Živila služijo temu, da udeležencem približajo določeno informacijo, občutek ali temo.

Večinoma se na področju kuhe/hrane/kuhinje oblikujejo izključno objekti. Oblikovati način, kako jemo, ali celoten okvir, v katerem se nekaj jé, je to, kar želim doseči s svojimi projekti. S tem načinom pristopa se res še ne ukvarja tako veliko oblikovalcev. To čutim kot vznemirljivo možnost, da gostom neko temo povsem približam, tako da jo sprejmejo skupaj s hrano. Morda je ta zelo oseben način pristopa to, kar ljudem manjka v naši hitro živeči in pogosto anonimni panogi.

Tematske cateringe sem zasnovala že za različna podjetja iz Hannovra. Poleg tega rada delam tudi s prijatelji, z družino in otroki, ali povabim goste, ki se preprosto zanimajo za to, da bi se udeležili večerje.

Koncepti hrane se morda na prvi pogled zdijo nenavadni, presenečajo ali vznemirjajo, vendar pripravijo tudi veselje, dajejo toplino in spodbujajo k pogovoru, torej tudi povezujejo. Hkrati z uživanjem hrane so gosti povabljeni, da se intenzivno ukvarjajo s tem, kar predstavlja temo. Vsakokratne vsebine prireditve so povezane z obliko, okusom ali vonjem jedi in ponotranjene v najresničnejšem pomenu besede. Gre za komunikacijo, navdih, za to, da pri tem sam postaneš aktiven in ustvarjalen, za presenečenja, samozaznavanje, navade, premagovanje, trajnost, odtujitev, spoštovanje, identiteto ali spominjanje.

Projekt, ki združuje veliko teh vsebin, je „S hrano se igramo večerjo“. To je kombinacija različnih prejšnjih projektov in tematskih področij, na katerih sem do sedaj delala, in obenem predstavitev mojega diplomskega dela. Udeleženci so smeli s prsti jesti s tal, lahko so obirali prilogo s stropa ali jo pobirali iz pomivalnega korita. Kdor je hotel, je lahko sam kuhal, si izdelal nakit iz redkvic in graha ali jedilni pribor iz korenja. Tema je bila igriv pristop h kulturi uživanja hrane in s tem povezanim navadam in razvadam ter doživljanje in okušanje z vsemi čutili. Kdor se ni zanesel na svoje okušalne brbončice, so ga uprizoritve večkrat prevarale. Na eni postaji je bil isti prigrizek dvakrat aranžiran in serviran na različen način. Gosti so res skoraj vsi okusili razliko, ki je ni bilo.
Lina Meyer
je študirala grafično oblikovanje in se trenutno osredotoča na oblikovanje hrane. Svoje inovativne koncepte predstavlja kot blogerka.

Prevod: Vito Anžič
Copyright: Goethe-Institut Poljska
Januar 2014
Povezave

Storitve