Družba in Klima

V trdni volji k združitvi za ohranitev trajnega miru se člani Evropske Unije sklicujejo na skupne norme in vrednote. Interdisciplinarni raziskovalni projekt bi sedaj naj pojasnil, če bi evropska jezikovna raznolikost, različna socializacija ter desetletja dolga segregacija na vzhod in zahod lahko bile povod za nesporazume.

Z gesli so lahko težave, predvsem če jih uporabimo v politične namene. Dober primer je pojem „svoboda“. Izvorno vrednostno nevtralna oznaka za možnost delovanja in odločanja brez prisile, je kot del slogana francoske revolucije pridobila konotacije, ki so povezane z enakostjo pred zakonom, politično udeležbo in gospodarskim razvojem. Spet z vidika socialistično navdihnjenih teoretikov pa gospodarski liberalizem utemeljuje in utrjuje družbeno neenakost in v tem pogledu torej velja za izvor nesvobode.

Majhne razlike vodijo do težav v sporazumevanju

O vrednosti svobode, njenem pomenu in orodjih za njeno zaščito bi se liberalci in socialisti zagotovo lahko hudo sporekli. Še posebej, če prihajajo iz različnih držav in povrhu še iz Zahodne in Vzhodne Evrope. Spoznanje, da se pojmi v različnih političnih in socialnih sistemih uporabljajo popolnoma drugače, je predstavljalo izhodiščno točko raziskovalnega projekta univerz v Jeni in Halleju. „Sicer imamo skupno jedro pri ujemajočih se pomenih, vendar so pogosto ravno stranski pomeni v odtenki drugačni, kar pri sporazumevanju povzroča težave,“ pravi Rosemarie Lühr, profesorica za indogermanistiko na Univerzi Friedrich Schiller v Jeni, ki je vodila delo pri jezikoslovni analizi pomenov.

Ker so stranske pomene lahko ugotovili le s pomočjo poznavalcev posamezne dežele in jezika, je projekt zasnovan ne le interdisciplinarno ampak tudi mednarodno. Cilj je izdelava večjezikovnega seznama pojmov norm in vrednot v vzhodnoevropskih jezikih kot Albanščini, Armenščini, Litovščini, Poljščini, Ruščini, Romunščini, Slovaščini, Madžarščini in zahodnoevropskih jezikih kot Nemščini, Angleščini, Italijanščini, Španščini. V opisu projekta piše, da bodo ti pojmi razloženi na posameznem socialnem, psihološkem, predvsem pa etičnem ozadju in predstavljeni primerjalno po metodah jezikoslovja, filozofije in sociologije. Raziskovalni rezultati se bodo tekom leta 2011 stekali v podatkovno banko s spremljevalnim priročnikom, v katerih so ključne besede vzhodno- in zahodnoevropskih pojmov vrednot postavljene v njihov medkulturni kontekst.

Sistemski preobrati še učinkujejo

O splošnem stanju je septembra 2010 informiralo srečanje v Jeni z mednarodno zasedbo. Jörg Oberthür, eden izmed organizatorjev in asistent na Katedri za sociologijo profesorja Hartmuta Rosaja, ki se ukvarja z družbenimi vzroki in posledicami razlik v pomenu in interpretaciji pojmov vrednot, je nad spoznanji jezikoslovne analize navdušen. Izkazalo se je, da je evropski združitveni proces, o katerem je vedno govora, deloma že zelo dolgo v teku. Pozornost pa zbujajo deloma še trajajoče posledice sistemskih preobratov 20. stoletja.

Čeprav je v Lizbonski pogodbi ali Evropski listini o človekovih pravicah danes govora o svobodi, enakosti ali pravici, s tem še zdaleč ni zagotovljeno, da je vsak od navedenih pojmov, ki gradijo skupni evropski koordinatni sistem, v 22 drugih jezikih, ki jih trenutno govorijo v EU, interpretiran enako kot v Nemčiji. „Sicer obstaja skupni imenovalec,“ pravi Oberthür, „glede pomena demokracije – namreč sodelovanje prebivalstva pri političnih odločitvah – in kaj so človekove pravice, vendar pa tukaj vsekakor obstajajo različne interpretacije, kdaj in v kakšni obliki jih moramo izvajati ter tako naprej.“

Tema pravične delitve na vzhodu in zahodu

Zelo dobro lahko ponazorimo jezikovno dilemo v Evropi na primeru pojma „solidarnost“. Medtem, ko je v časopisnem poročanju, ki je znanstvenikom služilo kot osnova za raziskovanje, v Nemčiji kot „semantični členek“ neločljivo povezan s pojmom socialne „pravičnosti“, je na Poljskem kot oznaka za istoimensko gibanje proti komunističnemu režimu močno povezan z njegovim bojem za svobodo. „Tam jim zato ne pride na misel, da bi pojem vpletli v načelni spor med političnimi močmi. Solidarność stoji za boj za svobodo in če sploh, potem dobiva aksiološke komponente iz krščanskega diskurza ljubezni do bližnjega,“ pravi Oberthür.

Kljub vsem razhajanjem v podrobnostih pa sociologi vseeno opažajo nek razvoj v smeri zbliževanja. Ironija zgodbe je, da se zdi rojeno iz nuje in je povezano s skupnimi izkušnjami socialno ekonomskih izkrivljenj po sistemskih preobratih v devetdesetih letih preteklega stoletja. V sedemdesetih in osemdesetih letih razglašena teza o postmaterialističnem preobratu vrednot k idealističnim kategorijam kot svobodi, sodelovanju in samorazvoju se zdi zaključena. Pravična delitev je danes tema številka ena, ki enako vznemirja ljudi na vzhodu in zahodu.