LITERATURA IN DIGITALIZACIJA TISKANE KNJIGE JEMLJEMO BOLJ RESNO

Digitalizacija spreminja naše bralne navade
Digitalizacija spreminja naše bralne navade | Foto: © alphaspirit - stock.adobe.com

Po vsem svetu dandanes beremo več kot kdaj koli prej – in vse pogosteje na zaslonih. Mednarodna mreža znanstvenikov raziskuje, kako menjava medija vpliva na bralca. Pogovor z znanstvenikom s knjižnega področja Adriaanom van der Weelom.

Gospod van der Weel, več kot 150 znanstvenikov iz več kot 30 dežel v okviru iniciative »E-Read« raziskuje branje v času digitalne transformacije. Vi ste eden od koordinatorjev te mreže. Za kaj pravzaprav gre pri tem sodelovanju?
 
Adriaan van der Weel Adriaan van der Weel | Foto: © privat Ne gre nam za ocenjevanje digitalnega razvoja kot dobrega ali slabega, temveč želimo raziskati, ali se dovolj zavedamo morebitnih posledic. Pri branju imamo na primer celo vrsto ciljev, ki se jih zavedamo. Mednje sodi tudi pridobivanje novih informacij ter razmislek o občutkih in skrbeh. Nekaterim bralcem s pomočjo literature uspe tudi kratek pobeg iz vsakdanjika. Poleg tega ima branje dodatne učinke, za katere se ne odločimo zavestno: umik iz socialnega okolja, stimulacija domišljije, razvoj empatije in discipline, sposobnost koncentracije in abstraktnega mišljenja. Zanima nas, v kolikšni meri ima takšen učinek tudi branje na zaslonu.
 
Katere so prednosti branja tiskanih knjig?
 
Celo mlajši bralci jemljejo besedilo na papirju bolj resno kot besedilo na zaslonu. Pri besedilu na papirju ni toliko možnosti, ki bi preusmerjale pozornost, še zlasti v primerjavi z digitalnimi napravami z internetno povezavo, ki nudijo dostop tudi do iger, filmov, elektronske pošte, socialnih omrežij in klepetalnikov kot je WhatsApp. Natisnjena besedila tako pripomorejo h koncentraciji, ki je potrebna predvsem za branje daljših besedil, kot je na primer cela knjiga. Občutek natisnjenega besedila bolj ustreza naši percepciji. Če je besedilo fiksirano na nosilec, se ga lahko bolje spomnimo: branje je podobno orientiranju na zemljevidu, določene odseke besedila sidramo na njihovo fizično mesto. Če drsimo po spletni strani ali na isti napravi beremo različna besedila, tega sidranja ni.

INTERNET PONUJA NEOMEJEN DOSTOP DO KNJIŽEVNOSTi

Vendar ima tudi branje na digitalnih napravah svoje prednosti.
 
Kot prvo lahko po besedilu iščemo, lahko nastavimo velikost pisave, posamezno besedilo ne tehta nič več, s seboj torej lahko na eni napravi nosimo veliko knjig. Internetna povezava pa omogoča dostop do nadaljnjih besedil. Poleg tega lahko digitalne naprave motivirajo tudi bralce, ki imajo odpor do branja, predvsem mlade.
 
Kaj bi morala nuditi digitalna bralna naprava, da bi bila čim boljši približek branju tiskane knjige?
 
Z dobrimi razlogi ljudje še vedno kupujejo in berejo tiskane knjige, medtem ko sta glasba in film postala skorajda povsem digitalna izkušnja. V številnih državah je prodaja knjig za digitalno branje pod desetimi procenti, po nekajletni hitri rasti se je stabilizirala.
 
Se branja na digitalnih napravah lahko naučimo in tako odpravimo slabosti?
 
To je seveda mogoče. Kadar se morajo zares osredotočiti, imajo uporabniki na primer možnost, da izključijo funkcije naprave, ki bi utegnile motiti njihovo pozornost. Vendar se mi zdi to domala perverzno, da bi uporabljali takšne tehnične rešitve na napravah, katerih primarni namen – torej dostop do vseh digitalnih medijev in možnosti – je ravno nasproten. Predvsem zato ker obstaja dokazano uspešnejša tehnična alternativa: papirnata knjiga. Ena od mogočih tehničnih rešitev bi bila nepovezana bralna naprava, kot sta Kindle ali Tolino, vendar se zdi, da se stranke za to ne navdušujejo (več).

GRE ZA VEČ KOT ZGOLJ BERLJIVOST

Katerim raziskovalnim projektom bi bilo treba dati prednost?
 
Ena od pomembnih tem je, da digitalno širjenje besedilnih informacij za seboj potegne veliko pasti. Te imajo manj opraviti z berljivostjo medijskega nosilca, in več z daljnosežnimi »infrastrukturnimi« temami. Presenetljiva posledica uporabe digitalnih besedil je na primer to, da se naš nabor zanimanja bolj oži kot pa širi. V znanosti se, kot je dokazal članek iz revije Nature, število citatov manjša, namesto da se – tako kot bi pričakovali – širi. Če bi ostali ozko osredotočeni na debato o branju na zaslonih ali tiskanih medijih, bi lahko spregledali zelo pomembne teme, kot je ta.