Portali pričevalcev Z živimi spomini nad pozabo

Rdečearmejka usmerja promet v Berlinu leta 1945.
Rdečearmejka usmerja promet v Berlinu leta 1945. | Foto (izrez): © picture-alliance / RIA Nowosti

Portali pričevalcev imajo osrednjo vlogo v nemški kulturi spomina: osebna pričevanja preganjanih, zatiranih in ljudi, ki so bili oropani svobode, bi morala biti javno dostopna, da bi se mlajše generacije lahko iz tega česa naučile.

Sigrid Otto je rada živela v NDR. Leta 1925 rojena učiteljica prihaja iz okrožja Srednja Saška in je od leta 1949 do 1952 delala kot namestnica ravnateljice na osnovni šoli v Lunzenauu. Kljub »velikim razlikam med Vzhodom in Zahodom« Sigrid Otto ni nikoli vleklo na Zahod. »Moje življenje in poklic sta me navdajala z zadovoljstvom.« Svoj poklic bi rade volje opravljala še dlje, vendar so, ko je bil za novega ravnatelja šole oklican pripadnik Enotne socialistične stranke Nemčije (SED), nenadoma nastopile vojaške reforme – med drugim tudi »strelski krožek«, ki je nastal na pobudo mladinske komunistične organizacije FDJ – in so sodile k tako imenovani predvojaški vzgoji. Ko so morali učitelji v šolskem letu 1951/52 podpisati, da so pripravljeni tudi »z orožjem v roki braniti dosežke NDR pred Zahodno Nemčijo,« se je Sigrid Otto, tako kot nekaj ostalih kolegov, uprla. Kmalu za tem so ji sporočili, da se njena pogodba o zaposlitvi izteče s koncem šolskega leta.
 

LEMO – LEBENDIGES MUSEUM ONLINE (ŽIV SPLETNI MUZEJ)

»Takoj sem se začela pripravljati na beg v Zahodno Nemčijo,« je Sigrid Otto zapisala v eno od svojih poročil, ki jih je objavila na portalu pričevalcev Lebendigen Museum Online (LeMo). Nemški zgodovinski muzej (Deutsches Historisches Museum) in fundacija Hiša zgodovine Zvezne republike Nemčije (Haus der Geschichte der Bundesrepublik Deutschland) sta vzpostavila portal, kjer dokumentirata in nazorno predstavljata nemško zgodovino 19. in 20. stoletja; obravnavana obdobja obsegajo vse od Cesarstva, svetovnih vojn, delitve Nemčije do dobe globalizacije. Priče se lahko oglasijo v muzeju, da bi osebno poročale ali oddale pisne dokumente, kot so pisma in dnevniki. Besedila pred objavo na portalu uredniško obdelajo in objavijo skupaj z nadaljnjimi viri, na primer slikami in okvirčki z dodatnimi informacijami.

Ruth Rosenberger je vodja oddelka za digitalne storitve pri fundaciji Hiša zgodovine Zvezne republike Nemčije. »Z različnimi projekti povezanimi s pričami se trudimo pokriti različna obdobja,« pojasnjuje. Njena naloga je »pomoč in usklajevanje pri reševanju, zbiranju in urejanju vsega inventarja pričevalcev s strani institucij, ki jih podpira zvezna republika.« Osrednje dokumentarno mesto je spletna stran www.zeitzeugen-portal.de, zbirka videov z intervjuji prič, ki je na spletu od leta 2017. Tam naj bi bil zbran in arhiviran inventar številnih institucij, ki jih podpira država. Okoli 1.000 intervjujev o nemški zgodovini je prikazanih v 8.000 posameznih posnetkih. Poleg tega portal nudi material iz arhiva ZDF (Zweites Deutsches Fernsehen), med drugim tudi intervjuje s pomembnimi zgodovinskimi osebnostmi. V prihodnosti bodo na portalu www.zeitzeugen-portal.de objavljeni tudi intervjuji fundacije. »Fundacija namreč že nekaj let tudi sama izvaja intervjuje s pričami,« pove Ruth Rosenberger. »Intervjuje uporabljamo pri naših razstavah, saj so priče odlične za posredovanje zgodovinskih vsebin.« Tako »individualno izkušnjo zavarujemo kot zgodovinski vir.« Inventar sedaj obsega že več kot 100 intervjujev.

RADIJSKA UPRIZORITEV ZGODOVINE

Vendar se z zvezi s spominjanjem prič ne angažirajo samo muzeji in fundacije. Tudi javni radijski zavod Bayerischer Rundfunk se z dokumentarno edicijo zavzema proti pozabi trpljenja in zatiranja. Na spletni strani www.die-quellen-sprechen.de in na radijskem oddajniku Bayern 2 so svoj glas dobile žrtve nacionalsocializma. Na podcastu z intervjuji, ki so bili objavljeni na radiu in jih je zdaj mogoče poslušati na spletu, Judje med ganljivimi pogovori poročajo o svojem življenju in tem, kako so preživeli nacionalsocializem. V sodelovanju z Institutom za sodobno zgodovino (Institut für Zeitgeschichte) naj bi od leta 2013 do 2019 pripravili vsega skupaj 16 tematskih sklopov.

Fundacija Spomin odgovornost prihodnost (Erinnerung Verantwortung Zukunft, EVZ) pa se ne želi omejiti na digitalno dokumentacijo: angažira se za »spravni včeraj«, tako da organizira srečanja mladih s preživelimi iz časa nacionalsocializma. Po lastnih podatkih edini zvezni program, ki spodbuja srečanja prič, je leta 2016 organiziral 59 srečanj s 176 pričami.

Sigrid Otto je leta 1952 uspelo pobegniti na Zahod. S pomočjo cerkve se je lahko preko vmesnih postaj Berlin-Zehlendorf in begunskega taborišča v Hamburgu preselila v hišo očetove starejše sestre, kjer je lahko na novo svobodno zaživela. Vendar pa vsi prebivalci NDR niso imeli tako velike sreče.