Hitri vstop:
Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na glavno navigacijo (Alt 2)

Knjižnice in socialna omrežja
Naredite knjižnice spet čudovite

Prihodnost knjižnice
Prihodnost knjižnice | © raumlaborberlin po naročilu Kulturprojekte Berlin

Z YouTube videom o ameriškem predsedniku Trumpu je komunikacijski manager pri Finnish Library Association, Ville Vaarne, dosegel več kot 200.000 ogledov. Za Vaarneja je to dokaz, da so socialni mediji za knjižnice nujni.

Leonard Novy

Gospod Vaarne, kako se je po vaše spremenil odnos z javnostmi na področju knjižničarstva in kakšen je vaš pristop?

Ko sem vstopil v Finnish Library Association smo razmišljali, kako bi lahko drugače izkoristili socialne medije. Prihajam iz televizijske produkcije in zato sem predlagal, da bi snemali videe. Sedaj s pomočjo videov dosežemo večino ljudi in tudi povsem drugačno, širše občinstvo, kar me res zelo veseli.

Zakaj ste izbrali medij videa? Kakšne so reakcije?

Rad imam ta medij, ker ljudje po mojem knjižnice še zmeraj vidijo kot statični kraj, videi pa so dinamični. Videi govorijo o rečeh, ki se trenutno dogajajo in so zanimive. Posebnost videov na socialnih medijih je, da se, če so ljudem všeč, širijo kar sami.
Čeprav videi na socialnih medijih obstajajo že nekaj let, so za občinstvo še zmeraj nekaj novega. Rad si predstavljam, da knjižnični svet s pomočjo videov postane del te scene. Zame kot profesionalca predstavlja snemanje teh videov lep izziv. Biti moram kreativen, da knjižnično področje predstavim dovolj zanimivo, da videi zakrožijo po socialnih medijih.


Kako bi se morali na splošno spremeniti knjižnični odnosi z javnostmi v času socialnih medijev? Bi morale biti knjižnice v njih zastopane in v primeru da, kako?

Digitalizacija skrbi za nenehno samoosmišljanje knjižnic. Zato so socialni mediji naraven del vseh teh vprašanj, majhen, ampak pomemben del tega procesa.
Na Finskem obstaja na primer več kot 700 javnih knjižnic. Jaz osebno mislim, da bi morala vsaka od njih vsaj razmisliti o tem, kaj počne na socialnih omrežjih in ali je tam pomembna za svojo skupnost. Ali obstaja način, kako povečati svojo prisotnost na socialnih medijih? To je ena od možnosti, kako bi se knjižnice lahko spremenile. Knjižnice so postavljene pred izziv, da o svoji vlogi razmislijo iz številnih različnih zornih kotov.
 

Trenutno imajo knjižnice čudovito priložnost, da prek socialnih medijev poglobijo oseben odnos z obiskovalci in ljudmi na splošno.

Ville Vaarne

Knjižnice so svojo prisotnost dolgo opravičevale s tem, da nudijo določeno zalogo knjig in drugih medijev. Zaradi procesov, ki jih opisujete, se morajo knjižnice legitimirati na novo, kajti knjige sedaj lahko beremo kjer koli. Mar ni značaj platforme in jezika, ki sedaj postaja vse pomembnejši, dialog z bralci iz oči v oči?

Ja, tako je. Trenutno imajo knjižnice čudovito priložnost, da prek socialnih medijev poglobijo oseben odnos z obiskovalci in ljudmi na splošno.

Ali so videi primerno orodje za doseganje te pozornosti in vzpostavljanje odnosov?

So. Služijo temu, da ljudje več razmišljajo o knjižnicah. Knjižnice so na Finskem temeljni kamen in vitalni del naše družbe. Hkrati jih imamo za samoumevne. Rad bi poskrbel za to, da bi ljudje knjižnice znali bolj aktivno ceniti. Da bi se zavedali, kako pomembne so finske knjižnice. Toda tukaj so kompetence na naši strani. Če nam uspe ljudi spodbuditi, da aktivno razmišljajo o knjižnicah in jih vidijo v pozitivni luči, smo dosegli svoj cilj.

Zavzemate se torej za knjižnice kot institucije in javno dobro? Kakšne so reakcije? Ste naleteli na skeptičnost?

Skeptičnost je zagotovo prisotna. Na področju knjižnic so mnenja deljena. Nekatere ljudi veseli, da knjižnice zavzemajo bolj aktivno vlogo. Drugi pa bi rekli, da morajo biti knjižnice nevtralne in da na primer ne bi smele na socialnih medijih širiti videov o begunski krizi. Naredil sem video o tem, kako knjižnice podpirajo begunce in prosilce za azil. Verjamem v splošno prepričanje o tem, da moramo te ljudi podpreti. Kljub temu pa bi nekateri argumentirali, da knjižnice kot nevtralni kraj pri tem vprašanju ne bi smele zavzemati stališča. Nisem slišal veliko direktnih kritik, zagotovo pa so bile.
 

Nekatere ljudi veseli, da knjižnice zavzemajo bolj aktivno vlogo.

Ville Vaarne

Vaš najuspešnejši video doslej je bil prispevek o ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kajne? Kakšen je bil doseg?

Več kot 200.000 ogledov. Želel sem vzpostaviti povezavo med Trumpom in njegovo kampanjo proti izobrazbi in inteligenci ter v videu podpreti prav te reči, proti katerim se on bori. Trump je kot figura v bistvu pravo nasprotje tega, kar predstavlja knjižnica.


Koliko časa je preteklo od prve ideje do objave videa?

Minilo je nekaj dni, pri čemer je bila ključni dogodek ideja sama in ne toliko njena izvedba. Z občinstvom ne želim diskutirati o načinu izvedbe, temveč o moji ideji. Zato potrebujem zelo dolgo, da idejo izoblikujem in se o njej pogovorim z drugimi ljudmi.


Če nekdo reče, da za video produkcijo nima potrebnega denarja, kaj mu odgovorite? Koliko stane takšen video?

Ja, resnično obstaja bojazen, da je treba za takšne reči odšteti astronomske vsote, in da nikoli ne bo dovolj denarja, da bi naredili nekaj, kar ni zajeto v običajni proračun.

Za video o Trumpu sem na primer v ZDA najel profesionalnega imitatorja govorice. Našel sem ga na spletnem servisu »Fiver« (»Petak«, op. ur.), kjer različne storitve stanejo po pet dolarjev. Vsega skupaj je prejel 50 dolarjev honorarja. Programska oprema je od Adobe in stane približno 50 evrov na mesec. Proračun videa je bil torej okoli 100 evrov. To ni veliko.
 

Ville Vaarne Ville Vaarne | Foto (izrez): privat Ville Vaarne je kot novinar delal za finsko televizijo in različne revije, preden se je pred enim letom pridružil Finnish Library Association. Njegovo področje so kratki videi za socialne medije.