Hitri vstop:

Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na glavno navigacijo (Alt 2)

Christoph Schlingensief
V očesu šitstorma

Pred desetimi leti je umrl Christoph Schlingensief, avtor, aktivistični umetnik, TV-voditelj, filmski, gledališki in operni režiser. Zdaj je izšla zbirka pogovorov, ki slika njegovo osebnost, njegove obsesije in strahove, njegov prezir do »zacementirano stabilnega«. 

Holger Moos

Schlingensief: Kein falsches Wort jetzt © Kiepenheuer & Witsch Christoph Schlingensief (1960–2010) je buril duhove. Eni so v njem videli samovšečnega provokatorja in nevrotičnega prestopnika, drugi so ga občudovali kot umetnika ekstremov in spontanosti, ki je neumorno, obsesivno in ne da bi se oziral na kakršnekoli izgube odgaral teme, ki si jih je poiskal in zastavil. Ko bi že tedaj obstajal fenomen šitstorma (tj. nevihta ali orkan spletnega blatenja in psovanja), bi se bržkone pogosto znašel v njegovem očesu.
 
Pred kratkim izdana zbirka pogovorov, ki jo je uredila Schlingensiefova vdova Aino Laberenz, z naslovom Kein falsches Wort jetzt (Napačne besede nikar) jasno prikazuje, za kaj se je Schlingensief boril in česa se je bal: za nobeno ceno ni hotel, da bi se mu pripisalo takšno ali drugačno funkcijo. Tudi zato je najbrž tako pogosto menjaval umetniške žanre; snemal je filme, delal je v teatru, postal je performer, ustanovil je stranko, se večkrat preizkusil na televiziji in za konec zgradil še operno vas v Afriki.    

(NI)KAKŠEN DISKONT PROVOKACIJ

Avtor in filmar Alexander Kluge je v enem od pogovorov ocenil, da Schlingensief »uspe organizirati pošastno količino zmešnjave.« Sogovornika sta se razumela sijajno. Klugejeva presoja njegovega značaja zadene žebljico na glavico, saj je Schlingensiefu šlo natanko za to: ustvariti red v neredu.
 
»Umetnost, cerkev, kancler & kompanija« se za Schlingensiefa ne razlikujejo prav veliko, saj »igrajo z znanjem, ki ga nimajo.« Prav tega Schlingensief ni želel. Najbrž ni ciljal toliko na anarhijo, kot si je prizadeval za čim višjo stopnjo svobode v svojem delu: »V svobodi ustvarjanja je odgovornost, ki jo imam kot umetnik, in zadovoljstvo.«
 
Še sploh pa ni želel igrati vloge nekoliko trčenega umetnika, ki pa je naposled le neškodljiv in nepomemben salonski psiček. Najbolj domače se je počutil v nepredvidljivem: »Ne morem zanikati, da me precej dolgočasi, ko ljudje hočejo, da plešem po mizi in lahko vsak naroči svoj majhen paket provokacij, v katerem so neonaciji in Hamlet, ali kak kontejner. Kot kakšen diskont provokacij.« Razsvetljevalec, ki bi obljubljal in ustvarjal neko gotovost, prav gotovo ni bil: »Jasnega sporočila ni! Kdor kaj takega zagotavlja, laže,« je pojasnil leta 1994.

TUDI PROSILEC ZA AZIL JE TALEC

Bržkone bi Schlingensief v svojem delu tematiziral današnjo begunsko krizo na zunanjih mejah Evrope. »Tudi prosilec za azil je talec v naši državi, saj nam je izročen na milost in nemilost in izkoriščan, dokler več ne zmore,« je dejal Schlingensief v intervjuju iz leta 1993 – poved, ki zveni zelo aktualno. Kako bi se on, ki je prosilce za azil zaprl v kontejnerje, tega lotil? Danes smo lahko veseli, če se nekdo, kot sta to storila voditelja zabavnih oddaj Joko & Claas v 15-minutnem prispevku o begunskem taborišču Moria, vsaj nekoliko nekonvencionalno posveti tej problematiki.
 
Ko so leta 2009 Schlingensiefa v enem zadnjih intervjujev vprašali, kaj bo zdaj – ko je zbolel za rakom – z njim, je odvrnil: »Včasih umetniki umrejo mladi, in za njihovo delo to pogosto ni slabo. Namesto da na stara leta le sami sebe citirajo. Zato več nikakor nočem biti umetnik, ampak bi raje še živel.« Te stopnje ni dočakal – in težko si predstavljamo, da bi kaj takega dopustil.
 
Rosinenpicker © Goethe-Institut / Illustration: Tobias Schrank Christoph Schlingensief: Kein falsches Wort jetzt. Gespräche
Köln: Kiepenheuer & Witsch, 2020. 336 strani
ISBN: 978-3-462-05508-5