Nemška književna nagrada Robert Menasse, dobitnik nemške književne nagrade za leto 2017

Robert Menasse, víťaz Nemeckej knižnej ceny 2017
Robert Menasse, víťaz Nemeckej knižnej ceny 2017 | Fotografija: Arne Dedert; © dpa

Pisatelj je za svoj roman Die Hauptstadt (Prestolnica, predviden izid v slovenščini leta 2019) prejel najvišje nemško priznanje s tega področja. Knjiga o političnem dogajanju v Bruslju zagovarja Evropo brez nacionalnih egoizmov.

Trajalo je nekaj časa, preden je do solz ganjeni Robert Menasse lahko dahnil: »Hvala.« Dejal je, da ga je odlikovanje globoko ganilo in da je obenem prepričan, da bi si ga zaslužilo tudi vseh pet njegovih tekmecev.

Žirija nemške književne nagrade je svojo odločitev utemeljila z besedami: »Menassejeva knjiga povsem nedvoumno razloži, da nam samo gospodarstvo že ne bo zagotovilo mirne prihodnosti.« V utemeljitvi pravijo tudi, da si vedno prizadevamo za človeškost, a nikoli ne moremo zanesljivo reči, da jo imamo. Menasse je v svojem romanu izrazito pokazal, kako to velja tudi za Evropsko unijo.

Posrečena upodobitev utripa evropske prestolnice

V Prestolnici gre za politično dogajanje v Bruslju. Avstrijec Robert Menasse je za potrebe pisanja te knjige prav tam opravil štiriletno raziskovanje in pri tem razvil ljubeče-kritičen pogled na evropske birokrate in njihove človeške pomanjkljivosti. Roman je satira, kriminalka in analiza hkrati, poleg tega pa tudi umetniški pledoaje Evropi onstran nacionalnih egoizmov. Sedemčlanska žirija je knjigo ocenila kot »večplastno besedilo, ki mojstrsko povezuje eksistencialna vprašanja zasebnega in političnega in pri tem bralcu ne ponudi nobene končne rešitve«. Kot dodajajo, Menasse dramaturško spretno »lahkotno koplje v globočine tistega sveta, ki ga imamo za svojega«.

Robert Menasse je napisal že veliko razprav o evropski politiki, tudi v svoji zbirki esejev o Evropi. Leta 2012 je v zbirki Europäische Landbote (Evropski državljan) pozitivno opisoval nadnacionalne institucije in birokracijo Evropske unije. Zdaj pa pravzaprav želi razpravljati le še o svojem romanu, čeprav mu ta tema tudi zunaj literarnih premišljevanj ne da miru. »To je potuhnjena revolucija. Že od 60. let se sistematično ustvarjajo skupni okvirni pogoji za celotno celino. In ko se bo to zgodilo, hočem vedeti, kdo bo to naredil in kako. Zato sem se takrat napotil v Bruselj.«

»Povedati je treba vse, kar je NAREDIL ČLOVEK«

»Menim, da so tisti, ki pravijo, da je Evropska unija problem, da nam je vzela suverenost, da moramo izstopiti iz nje, da jo je treba izničiti, popolnoma nevedni in morda celo nevarni,« je izjavil Menasse v intervjuju po podelitvi nagrade. »Ideja unije je drzna, je pomembna in je za nas vse edina priložnost, da še imamo prihodnost na tej celini. Da bi to idejo še naprej razvijali, moramo kritizirati vse, kar ne deluje, in da bi to znali, moramo vedeti, kako vse skupaj funkcionira. Kakšni so ljudje, ki tam delajo? Kaj je zanje pomembno?« Dodal je še, da se je treba o tem veliko pogovarjati in da je nujno pokazati, da ni Evropska unija nič abstraktnega. »Kar se tam dogaja, je ustvaril človek, in vse, kar je človeškega, je mogoče in nujno povedati.« Menasse je dejal, da je to njegov pristop k pisanju romanov. »Tako smo bolj zmožni reflektirati in bolje razumeti svojo sodobnost. In vanjo tudi posegati!«

»Republika Evropa« kot konkretna utopija

Robert Menasse se je rodil leta 1954 na Dunaju. Njegov oče, ki je bil po rodu Jud, je leta 1938 pobegnil pred nacionalsocialisti. V Avstrijo se je vrnil šele po koncu vojne. Menasse je študiral germanistiko, filozofijo in politologijo na Dunaju, v Salzburgu in v Messini. Doktoriral je leta 1980 z disertacijo Tip outsiderja v literarnem svetu. Do leta 1988 je delal kot lektor za avstrijsko literaturo in kot docent na Oddelku za literarno teorijo na Univerzi v São Paulu v Braziliji, kjer je tudi začel pisati. Literarni preboj mu je uspel leta 1995 z romanom Schubumkehr (Obračalnik potiska). V tem delu je opisal prelomni čas ob koncu osemdesetih let v vasi na avstrijsko-češki meji. S temami Evropske unije in kritiko globalizacije se ukvarja že od leta 2005 v svojih esejih. Na začetku niti ni bil kritičen do Evropske unije, demokratičnopolitične pomanjkljivosti pa je utemeljeval predvsem z vplivom in močjo posameznih držav. Ob podelitvi nagrade v Frankfurtu je dejal, da ga bruseljska izkušnja ni spreobrnila iz Savla v Pavla, prej iz Pavelčka v Pavla. Da se mu »Republika Evropa« zdi konkretna utopija, pa je poudarjal že leta 2013.

Poraženci niso ostali praznih rok

»Ves sem iz sebe,« je pisatelj odvrnil na novinarsko vprašanje, kako se počuti po prejemu nagrade, in se s tem galantno navezal na naslov romana svoje favoritke za nagrado, Sashe Marianne Salzmann (Außer sich, slov. Iz sebe). »Vsak pisatelj, ki pravi, da si takšnega odlikovanja ne želi in ga ne potrebuje, laže.« Pripoveduje, da se mu je po tistem, ko je dobil nagrado, utrnila neverjetna misel. »Imam občutek, kot da bi bil slepar, ki govori o romanu, katerega avtor je nekdo drug.«

Sonominiranci v finalu za nagrado za najboljši nemški roman leta so bili: Gerhard Falkner (Romeo oder Julia), Franzobel (Das Floß der Medusa), Thomas Lehr (Schlafende Sonne), Marion Poschmann (Die Kieferninseln) ter Sasha Marianna Salzmann (Außer sich). Vsak izmed njih je prejel 2500 evrov. Predlani je bil dobitnik Bodo Kirchhoff (Widerfahrnis), letos pa Inger Maria Mahlke (Archipel).

Združenje nemških knjigotržcev podeljuje nemško književno nagrado vsako leto od leta 2005. Nagraditi želijo najboljši roman leta, napisan v nemškem jeziku, za naziv pa lahko tekmujejo knjige nemških, avstrijskih in tudi švicarskih založb. Sedemčlanska žirija, katere sestava je vsako leto drugačna, najprej izbere dvajset naslovov za širši izbor, nato pa pride v ožji izbor pet do šest pisateljev in pisateljic. Finančna nagrada za zmagovalno delo znaša 25.000 evrov, knjigi je pa zagotovljeno mesto tudi na seznamu najbolj prodajanih uspešnic. Svečano ceremonijo vsako leto priredijo v frankfurtski mestni hiši na večer pred odprtjem frankfurtskega knjižnega sejma.

Nominacije za nemško književno nagrado – širši in ožji izbor

Poleg zmagovalnega romana Prestolnica so bile v finalu za nemško književno nagrado 2017 naslednje knjige:

 

  • Romeo oder Julia - Gerhard Falkner
  • Das Floß der Medusa - Franzobel
  • Schlafende Sonne - Thomas Lehr
  • Die Kieferninseln - Marion Poschmann
  • Außer sich - Sasha Marina Salzmann
Širši izbor književne nagrade 2017 pa je obsegal naslednja dela:
  • Lichter als der Tag - Mirko Bonné
  • Schau mich an, wenn ich mit dir rede! - Monika Helfer
  • Das Jahr der Frauen - Christoph Höhtker
  • Kraft - Jonas Lüscher
  • Flugschnee - Birgit Müller-Wieland
  • Schreckliche Gewalten - Jakob Nolte
  • Nach Onkalo - Kerstin Preiwuß
  • Phantom - Robert Prosser
  • Wiener Straße - Sven Regener
  • Peter Holtz - Ingo Schulze
  • Das Singen der Sirenen - Michael Wildenhain
  • Walter Nowak bleibt liegen - Julia Wolf
  • Katie - Christine Wunnicke
  • Evangelio - Feridun Zaimoglu