Jezikovne skupnosti Berlin – Metropola s številnimi jeziki

Berlin
Berlin | Fotografija (izsek): © flyinger – Fotolia.com

Vedno več mladih priseljencev iz cele Evrope vleče v Berlin. V tem času so se v mestu razvile velike ne-nemško-govoreče jezikove skupnosti. Kako se ta raznolikost kaže v vsakodnevnem življenju? In kako zaznamuje življenje v mestu? Pet Berlinčanov opisuje svoje izkušnje.

»Kdor bi rad živel v Berlinu, naj se nauči nemščine« – Diego Ruiz del Árbol, programer iz Španije

Diego Ruiz del Árbol Diego Ruiz del Árbol | © Diego Ruiz del Árbol Pred sedmimi leti sem prišel v Berlin, da bi delal za proizvajalca avtomatov. Sprva sem bil na podjetju edini priseljenec in se nisem mogel učiti nemščine. Za samo delo programerja je niti nisem potreboval in k sreči so moji sodelavci z menoj govorili angleško. Kljub temu sem v prostem času obiskoval jezikovne tečaje in se tako s sodelavci lahko po letu in pol pogovarjal po nemško. Sčasoma smo dobili vedno več sodelavcev iz tujine – zaradi slabega gospodarskega položaja v Evropi in ker ima Berlin tak magnetni učinek. Večina jih je prišla z osnovnim znanjem nemščine, toda tudi angleščina je prav tako imela pomembno vlogo. In ker ima podjetje veliko strank iz Španije, je bila tudi španščina koristna. Pred enim letom sem nato ustanovil svoje podjetje; ponujam internetno programiranje. Moje stranke so predvsem Španci, ki živijo v Nemčiji ter Nemci, ki živijo v Španiji. Doma govorim špansko, ker je moja žena iz Španije. Najini otroci obiskujejo nemško-španski vrtec. Poleg tega sem izdajatelj španske satirične revije Berlunes, ki je namenjena Špancem v Berlinu. V Berlinu je veliko barov in društev, kot npr. navijaški klub Barcelone, v katerih se človek s španščino in katalonščino dobro znajde. Zdi se mi dobro, da se ljudje na tak način trudijo ohraniti stik s svojimi koreninami. Kljub temu se mi zdi: kdor bi rad živel v Berlinu, naj se nauči nemščine, čeprav je to zelo zapleten jezik. Moj primer kaže, da lahko v Berlinu preživiš in najdeš službo tudi brez nemščine. Da pa v poklicu dolgoročno ostaneš uspešen in najdeš nemške prijatelje, da razumeš politiko, skratka, da tu res živiš, moraš seveda znati nemško.
 

»Premikamo se proti normalnosti večjezičnosti.« - Heike Wiese, profesorica nemškega jezika na Univerzi v Potsdamu

Heike Wiese Heike Wiese | © Steffi Loos Mladi priseljenci v Berlinu so odraščali že v času globalizacije: veliko jih je zelo svetovljanskih in imajo mednaroden krog prijateljev. Nekateri izmed njih pridejo v Berlin že s predznanjem nemščine. Drugi se jezika začnejo učiti v Berlinu. In seveda se družijo tudi z ljudmi, ki govorijo isti jezik kot oni sami, ali pa druge: ko je človek na novo v tujini, pogosto čuti neko posebno solidarnost do drugih, ki so prav tako novi, ali do ljudi, ki prihajajo iz iste države. Ko sem bila v Bostonu, sem se počutila bolj evropsko kot recimo tu v Berlinu. Poleg tega tudi socialna omrežja niso več tako zelo vezana na državne meje: če kot Britanec ali Španka živim v Berlinu, sem prek Skypa ali Twitterja v kontaktu tudi z ljudmi, s katerimi morda komuniciram v različnih jezikih. Novim priseljencem je pogosto skupno to, da so mladi in dobro izobraženi. Zaradi tega s seboj prinesejo tudi posebno dinamiko in izreden potencial. Tisti, ki v Berlin pridejo iz Evrope, ta potencial lahko tudi izkoristijo, saj imajo drugačne pravice in jim recimo ni treba tako dolgo v brezdelju čakati na azilni postopek. V celoti nove priseljence v Berlinu drugače sprejemajo, prisotna je nova oblika kulture dobrodošlice. Vseeno podpirajo razvoj, ki v Berlinu tako ali tako že poteka: premikamo se proti normalnosti večjezičnosti. Jaz sem odraščala enojezično, kar je v mednarodni primerjavi prej nenavadno. Toda moji otroci v Kreuzbergu vsakodnevno doživljajo, kako njihovi prijatelji in prijateljice, tako kot oni sami, odraščajo z več jeziki in da je raznolikost obogatitev. To lahko samo pozitivno učinkuje na kulturno in politično življenje v Berlinu.

»Vsak si prizadeva, da bi se drug od drugega učili« - Thomas Knuth, berlinski pisatelj in vodič

Thomas Knuth Thomas Knuth | © Thomas Knuth Berlin je v zadnjih letih postal zelo privlačen za številne mlade iz celega sveta. Eno skupino imenujemo »NYLONs«: NY pomeni New York City in LON London. Angleško govoreči mladi Berlin ima torej prednostni pomen. Po mojih opazovanjih angleščino kot linguo franco uporabljajo tudi mladi iz drugih držav. Tako se tudi v Berlinu širi trend, ki je opazno prisoten tudi drugod po Evropi, in ki ga spodbuja predvsem vseprisotna uporaba angleščine v popularni glasbi, v marketingu, na IT-področju, v modi in filmu. Za nemško berlinsko mladino ima to predvsem eno prednost: dodatno motivacijo za učenje angleškega jezika oz. za izboljšanje njihovega znanja, saj tako lažje vzpostavijo stik z vrstniki iz drugih držav. Hkrati pa opažam, da mladi priseljenci iz Evrope svoje bivanje v Berlinu izkoristijo za učenje nemškega jezika. Deloma v Berlin prihajajo prav s tem namenom. Ne na strani priseljencev ne na strani nemške mladine ni večjih preprek, ki bi oteževale komunikacijo: napake vsi velikodušno oproščajo in so veseli, da se sploh lahko pogovarjajo v nemščini oz. angleščini. Purizem tu ne pride v poštev. Prej si vsak prizadeva, da bi se drug od drugega učili, ne samo, ampak tudi na jezikovnem področju. To, da v Berlin prihaja toliko mladih ljudi, se mi zdi izjemna pridobitev za mesto.

»Če govorimo angleško, smo vsi enakopravi.« - Kristine Siegel, kuratorka in ustanoviteljica umetniškega centra Praxes

Kristine Siegel Kristine Siegel | © Kristine Siegel Prvotno prihajam iz Danske, 10 let pa sem živela v New Yorku. Mož je pol Francoz in pol Nemec. Pred tremi leti smo se skupaj preselili v Berlin, ker je življenje s tremi otroki v New Yorku postalo pretežko in ker se je sčasoma veliko umetnikov in ljudi, ki jih zanima kultura, preselilo v Berlin. S sodelavko, ki jo poznam iz Kopenhagna in New Yorka, sva ustanovili umetniški center Praxes. Z njo govorim dansko in angleško. Komunikacija z umetniki poteka v angleščini, saj želiva doseči tudi tiste umetnike, ki živijo bolj nomadsko življenje in v Berlinu ostanejo zgolj nekaj mesecev. Sodelavka dobro govori nemško, kar je zelo koristno, ko se pogovarjava z nemškimi skladi ali zasebnimi sponzorji. Ker jaz zelo počasi govorim nemško, tekom pogovora večinoma preidemo na angleški jezik. To mi je všeč, saj se tako izognemo hierarhijam, ki pogosto nastanejo v takih pogovorih: če govorimo angleško, smo vsi enakopravni. Finančna kriza umetniške scene ni tako zelo prizadela kot ostalih področij. Berlin pa je tudi ena izmed redkih evropskih metropol, v katerih lahko najdeš stanovanja, ki jih lahko plačaš. Poznam veliko priseljencev iz južne Evrope, ki so v zadnjih letih v Berlin prišli iz gospodarskih razlogov. Pri moževem podjetju je na primer občutno več kot polovica mladih priseljencev iz tujine, veliko jih je iz Španije, Grčije in Italije. Nasploh je v najinem krogu prijateljev veliko mednarodnih družin. To je povezano tudi s tem, da najini otroci hodijo v mednarodno šolo, kjer je prvi jezik angleščina. Najini otroci govorijo sicer tudi dansko in nemško. In zanimajo se tudi za vse tiste tuje jezike, ki jih slišijo na igrišču v Kreuzbergu.

»V večjezičnosti vidimo potencial« - Dr. Monika Lüke, predstavnica Senata za integracijo in migracijo v Berlinu

Monika Lüke Monika Lüke | © Monika Lüke Naraščajoče število obiskovalcev in bilanca priseljencev kažeta, da je Berlin v zadnjih letih med mladimi pridobil na atraktivnosti. V vsakdanjem življenju je to opazno že s tem, da po mesto vedno večkrat slišimo jezike turistov in priseljencev. V tej večjezičnosti vidimo potencial, toda politiki in upravi predstavlja tudi izziv: uradi in kulturne institucije se morajo poglobljeno prilagoditi jezikovnim potrebam. V praktičnem življenju to na primer pomeni, da morajo muzeji razširiti ponudbo jezikov. Da bi nove Berlinčanke in Berlinčane pripravili na novo prebivališče, smo v preteklem letu za ta krog ljudi predelali našo ponudbo informacij. Ta »paket dobrodošlice« je zdaj na razpolago v osmih jezikih. Na voljo je brezplačno in sicer predvsem prek Urada za tujce, kjer jih delijo v njihovih strokovnih službah za migracijo in na številnih občinah ter dostopni prek interneta. Še v tem letu bomo predelali in razširili tujejezično ponudbo na naši spletni strani. Druge zahteve se nanašajo na priznavanje kvalifikacij, ki so jih priseljenci pridobili v svoji domovini. V preteklem letu smo temu namenili posebni spletni portal za Berlin, kjer so na voljo informacije v različnih jezikih. Nadaljnji primer za to, kako reagiramo na nove izzive so tako imenovani »razredi dobrodošlice«. Te so uvedli na številnih šolah, kjer so k pouku na novo prišli učenke in učenci brez znanja nemškega jezika. Za krepitev večjezičnosti se zavzemajo tudi berlinske evropske šole, kjer je nemščini enakovreden še en učni jezik, npr. italijanščina, grščina ali španščina.