Mladi se drugače učijo Povezava z Nemčijo je odločilna

Mladi se drugače učijo nemško
Mladi se drugače učijo nemško | Fotografija (izsek): © Goethe-Institut/Daniel Seiffert

Če imajo mladi prijatelje iz Nemčije, se v šoli veliko učijo o Nemčiji in pri pouku pogosto gledajo nemške filme ali poslušajo nemško glasbo, motivacija do učenja nemščine naraste.Tudi želja po študiju ali delu v Nemčiji pripomore k temu. To kaže nova študija Goethe-Instituta.

Učenje tujega jezika je danes brez spoznavanja družbe in kulture nepredstavljivo. Kdor se danes uči tujega jezika izve veliko o ljudeh in državi ali državah, v katerih ta jezik govorijo. Kajti jezika kot komunikacijskega sredstva ne moremo posredovati in učiti brez navezave na družbo, v kateri govorci tega jezika živijo (gl. Heyd, 1991, 47). Družba in kultura nista zgolj področji, ki pritegneta pozornost učencev in ki spodbujata medkulturno kompetenco, temveč sta pri pouku uporabljeni tudi za stopnjevanje motivacije učencev (gl. Bettermann, 2010, 1455; Huneke & Steinig, 2002, 67).

Študija o motivaciji za učenje mladih

V novi študiji Goethe-Instituta  o motivaciji za učenje mladih pri predmetu nemščina je bila raziskana tudi vloga spoznavanja družbe in kulture pri pouku nemščine in njen vpliv na priljubljenost predmeta nemščina (gl. Salomo). Študija kaže, da več kot polovica učiteljic in učiteljev nemščine meni, da je mladino težko poučevati. Kot poseben izziv izpostavljajo pomanjkanje motivacije njihovih učenk in učencev.

Spoznavanje družbe in kulture zvišuje motivacijo

Skorajda vsem anketirancem se zdi pomembno, da se poleg nemškega jezika posreduje tudi znanje o družbi in kulturi. To pa ne pomeni nujno, da te vsebine pri pouku uporabljajo pogosto. Po oceni vprašanih učenk in učencev se tretjina o Nemčiji nauči zelo malo ali pa celo nič. Tri četrtine mladih si želi, da bi pri pouku o Nemčiji izvedeli več. Študija prav tako prikazuje, kako smiselno bi bilo tej želji slediti: večji kot je delež spoznavanja nemške družbe pri pouku, bolj raste navdušenje nad predmetom nemščina (glej sliko).

 

Soodvisnost med spoznavanjem družbe in kulture ter poukom Slika: Soodvisnost med spoznavanjem družbe in kulture ter poukom | © Dorothé Salomo Slika jasno prikazuje močno soodvisnost med spoznavanjem družbe in kulture pri pouku (»Se pri pouku nemščine veliko učiš o Nemčiji?«) in priljubljenostjo predmeta nemščina (»Ti je všeč nemščina kot predmet?«).

Glasba in filmi spodbujajo motivacijo za učenje

Glasba pri pouku spodbuja motivacijo Glasba pri pouku spodbuja motivacijo | © Goethe-Institut/Sonja Tobias Glasba in filmi pri pouku podpirajo učni proces in pri mladih spodbujajo motivacijo do učenja nemščine. Študija kaže, da večkrat, kot se pri pouku uporablja glasbo in film, bolj se učenke in učenci bolj veselijo učenja nemščine. Ta dva medija pri oblikovanju prostega časa mladine igrata osrednjo vlogo: 92 % vprašanih radi poslušajo glasbo in 86 % vprašanih radi gledajo filme. Zato so tudi veseli, če se jih uporablja pri pouku. Poleg tega pa glasba in filmi prenašajo tudi družbeno-kulturne vsebine – tudi to bi lahko bil pomemben razlog za njihovo priljubljenost.

Na nasprotni strani pa uporaba interneta pri pouku ne vodi k višanju navdušenja za pouk nemščine, čeprav 89 % mladih v prostem času radi surfajo po internetu. Sama uporaba interneta pa ne prinaša nujno pozitivnega učinka. Pomembno je, da se internet v pouk smiselno umesti, tako da nudi medijsko-didaktično dodano vrednost (gl. Mayrberger). Internet se tako pri pouku nemščine pogosto uporablja brez navezave na Nemčijo (npr. za učenje besed) ali pa zgolj za splošne raziskave. V nasprotju s tem pa nemška glasba in filmi že sami po sebi ustvarijo vez z Nemčijo.

Nemški prijatelji so pozitiven dejavnik

Nemški prijatelji ali znanci pri mladini spodbujajo veselje do učenja nemščine. Tisi mladi, ki so v raziskavi navedli, da imajo nemške prijatelje ali znance, imajo nemški pouk raje.

Šolska izmenjava ameriške in nemške mladine. Šolska izmenjava ameriške in nemške mladine. | © Goethe-Institut/Daniel Seiffert Med mladostniško fazo je zanimanje za vrstnike veliko, prav tako pa naraste tudi potreba po komunikaciji s prijatelji. Nedvomno je prav to eden izmed razlogov, zakaj se mladi, ki imajo nemške prijatelje, bolj zanimajo za pouk nemščine. Toda to zagotovo ni edini razlog – še posebej ker mladi kot »linguo franco« pogosto uporabljajo angleščino. Mladi so za učenje tujega jezika bolj motivirani predvsem, če le-tega lahko uporabljajo v avtentičnih situacijah. Poleg tega pa osebna poznanstva pogosto privedejo do tega, da odpravimo negativne predsodke do različnih kultur. In to se konec koncev kaže tudi pri motivaciji za učenje.

Načrti za prihodnost v Nemčiji višajo motivacijo

Odrasli se praviloma učijo zato, da bi dosegli določene – večinoma poklicne – cilje in naučeno neposredno uporabili. Otroci in mladostniki pa znanja in veščine usvajajo, da bi jih koristili na neki poznejši točki v življenju (gl. Schaie & Willis, 2000). Zato se mladi trenutnega pomena znanja nemškega jezika dostikrat ne zavedajo. Mladostniška leta so poleg tega zaznamovana z intenzivnim iskanjem orientacije in smisla življenja (gl. Hurrelmann, 2010). Tako se mladi pogosto sprašujejo tudi o smislu (ali nesmislu?) učenja nemščine.

Če pa imajo mladi konkretne – tudi poznejše – načrte, ki jih povezujejo z učenjem nemščine, je zanimanje za učenje nemščine dokazano višje. Raziskava kaže: motivacija za učenje nemščine je pri učenkah in učencih, ki si nekoč želijo študirati ali delati v Nemčiji, veliko večja.

Kaj lahko učitelji upoštevajo pri pouku?

Učitelji lahko veselje do učenja nemščine pri svojih mladih učenkah in učencih spodbujajo s:

  • pogosto uporabo družbeno-kulturnih vsebin – sem sodijo predvsem filmi in glasba,
  • s spodbujanjem kontakta z nemško govorečimi učenkami in učenci, npr. s kontaktom prek E-Maila z nemškimi razredi, šolskimi izmenjavami itd.,
  • s predstavitvijo vseh možnosti, ki se učencem odpirajo z učenjem nemščine, npr. s študijem ali delom v državi, v kateri govorijo nemško.

„Kaj narediti z… nemotiviranimi mladostniki?“ / „Was tun mit…unmotivierten Jugendlichen?“ (Youtube.com)

Ozadje

Več kot eno leto je Dorothé Salomo za Goethe Institut na različnih srednjih šolah po svetu raziskovala motivacijo za učenje nemščine pri mladih. V okviru raziskave je s pomočjo obrazca izprašala več kot 4000 učenk in učencev ter 500 učiteljic in učiteljev nemščine. Sodelovali so prebivalci naslednjih držav: Egipt, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Kitajska, Francija, Indija, Indonezija, Italija, Kamerun, Mehika, Nizozemska, Poljska, Rusija, Španija, Češka, Turčija in ZDA.

 

Viri

Bettermann, Rainer: Sprachbezogene Landeskunde. In Hans-Jürgen Krumm / Christian Fandrych / Britta Hufeisen / Claudia Riemer (Hrsg.): Deutsch als Fremd- und Zweitsprache. Ein internationales Handbuch. De Gruyter Mouton, 2010.
 
Heyd, Gertraude: Deutsch lehren: Grundwissen für den Unterricht in Deutsch als Fremdsprache. Diesterweg, 1991.
 
Huneke, Hans-Werner & Steinig, Wolfgang (Hrsg.): Deutsch als Fremdsprache. Eine Einführung. Erich Schmidt Verlag, 2002.
 
Hurrelmann, Klaus: Lebensphase Jugend. Eine Einführung in die sozialwissenschaftliche Jugendforschung. (10. Auflage) Juventa, 2010.
 
Mayrberger, Kerstin: Digital, mobil und vernetzt.Magazin Sprache, Goethe-Institut, Juli 2014.
 
Salomo, Dorothé: Deutschland, Deutschlernen und Deutschunterricht aus der Sicht von Jugendlichen und Lehrkräften in verschiedenen Ländern weltweit. Eine empirische Studie. Goethe-Institut 2014.
 
Schaie, K. Warner & Willis, Sherry L.: A stage theory model of adult cognitive development revisited. In Robert L. Rubenstein et al. (Hrsg.): The many dimensions of aging: Essays in honor of M. Powell Lawton. Springer, 2000.