Učenje jezikov prek interneta Virtualno piflanje

Učni programi naj vsebujejo elemente, ki spodbujajo motivacijo
Učni programi naj vsebujejo elemente, ki spodbujajo motivacijo | Fotografija (izsek): © s_l - Fotolia.com

Učenje jezikov prek spleta je trenutno zelo priljubljeno. Toda kljub številnim novim tehničnim možnostim se naj učenci ne odpovejo osebni pomoči kvalificiranega tutorja, pravi Uwe Bellmann.

Gospod Bellmann, kako se naučimo jezika?

Zveni banalno, toda govorjenja tujega jezika se najlažje naučimo z govorjenjem! Metodološki princip je: učenje prek praktičnega udejstvovanja. Vseeno pa se mladi in odrasli tujega jezika učijo drugače kot otroci svojega maternega jezika. Poleg razvoja jezikovne spretnosti je potrebno postaviti temelje, še posebej v akademskem kontekstu: znanje slovnice in terminologije na primer, toda tudi spretnost pri slušnem, bralnem in pisnem razumevanju.

Ta znanja lahko usvojimo tudi izven predavalnice. Kakšne možnosti ponuja učenje prek spleta?

Danes imamo to srečo, da našim študentom lahko nudimo kombinacijo klasičnega pouka v učilnicah in spletnih pripomočkov. Temu pravimo "Blended Learning". To pomeni, da se pri seminarju govorjenja učimo skupaj z učitelji in kolegi. V vzporednem spletnem okolju, t.i. Web-Coursu, pa nemoteno in osredotočeno sami vadimo preostale jezikovne spretnosti in veščine – v lastnem tempu, hitro ali s številnimi ponovitvami in dodatnimi vajami.

Učenje na internetu 2.0

Drugače rečeno: Zgolj spletno okolje brez podpore ne učinkuje?

Ne, brez umestitve v klasični tečaj ali tečaj na daljavo z osebno podporo kvalificiranega tutorja se jezikovnih kompetenc po mojem mnenju ne da resno posredovati. To deluje samo pri redkih primerih pri visoko motiviranih študentih ali v sklopu jasno definiranih delnih področij, na primer za usvojitev določene strokovne terminologije. Tudi visoko cenjena možnost spletnega sodelovanja z drugimi učenci, t.i. Web-2.0 učenje, tečaja ne more popolnoma nadomestiti, temveč lahko služi zgolj kot metodološki del poleg mnogih drugih.

Na kateri točki točno učenje prek spleta naleti na tehnične ali metodološke meje?

Uwe Bellmann, Professor für Angewandte Linguistik/Fachsprachen Uwe Bellmann, Professor für Angewandte Linguistik/Fachsprachen | © Uwe Bellmann Recimo pri ocenjevanju pisnih izdelkov. Spisov se ne da ocenjevati avtomatsko. Učitelji to lahko počnejo veliko bolje kot stroji. Tudi pri ustni jezikovni vadbi lahko učenci generalno več pridobijo kot pri software-u. Govorjeni jezik je aktivna medčloveška interakcija. Zato se ne strinjam s tem, da ponudniki aplikacij za učenje jezika včasih obljubljajo, da se tujega jezika lahko naučimo brez stika z učiteljem ali drugimi govorci, zgolj s pomočjo software-a in v zelo kratkem roku.

Predvidevati napake, nuditi pomoč

Kaj točno naj bi dober spletni tečaj za učenje jezika zmogel?

Številne aplikacije, ki se imajo za učne programe, so pravzaprav testni programi. Prek neke vrste kvizov postavljajo vprašanja z možnostjo odgovora prav-narobe, včasih prikazujejo rešitve in izračunajo točke ali procente. Toda to nima nič z efektivnim učenjem. Dober spletni tečaj za učenje jezika bi moral nuditi čim bolj raznolike oblike vaj. Učenci bi morali pri učenju izbirati individualne poti in vaje ponavljati brez stresa. Toda najpomembnejša je kakovost avtomatiziranih povratnih informacij. S tem mislim predvsem to, da bi učenec na vsaki točki programa moral dobiti dobre povratne informacije in ustrezno pomoč.

Kako je takšno učno okolje lahko tehnično izvedljivo?

Tehnična plat ni problem. Večji izziv je didaktični način, namreč predvidevanje, kakšne napake učenci običajno naredijo v določenih situacijah in kontekstih ter nato v programu zastaviti temu primerne učne napotke. Vsak posamezni učenec potrebuje individualno pomoč pri svojih specifičnih težavah. In sicer tako, da se mora po možnosti sam potruditi za rešitev, ne pa da mu je ta preprosto ponujena. To vzame neverjetno veliko časa. Včasih 14 dni delam na različnih možnostih in verzijah neke spletne vaje, ki jo moji študentje nato rešijo v 10 minutah.

Kakšno vlogo pri spletnem učenju igra fonetika? Imamo namreč tudi možnost, da program nadzira našo izgovarjavo.

Uporaba tako imenovanih sistemov za prepoznavanje jezika je mikavna, a ima tudi svoje slabosti. Če bi recimo sistem, ki se zgleduje po britanski angleščini, ocenjeval Američana, ki govori svoj materni jezik s svojim naglasom, bi ga ocenil slabše kot povprečnega nemškega učenca angleščine. Menim, da bi morali govorjeni jezik umestiti tja, kamor sodi: v medčloveški pogovor.

Massive, Open, Online

Do kakšne mere spletni tečaji pozitivno vplivajo na motivacijo tečajnikov?

Drugače kot pri običajnih jezikovnih tečajih, pri katerih do besede pridemo mogoče enkrat ali dvakrat na uro, pri spletnem tečaju vadimo zelo intenzivno. Poleg tega se lahko spletni tečaji bolj specifično posvetijo individualnim potrebam učencev. Kjer je možno, naj bi učni programi uporabljali elemente, ki spodbujajo motivacijo s pomočjo igre. Splošno pa je treba poudariti: motivacija za učenje je zelo osebna notranja naravnanost, ki je odvisna predvsem od tega, ali je učencem jasno, za kaj želijo učeni jezik uporabljati.

Kakšni trendi so opazni na področju spletnega učenja jezikov?

Trendi pridejo in grejo. Zgolj redki razvoji so trajnostni. Med njih bi lahko šteli tako imenovane Massive Open Online Courses (MOOCs). Konkretno to pomeni: številni (Massive) se lahko brezplačno (=open) udeležijo spletnega tečaja. Plačilo je potrebno zgolj v primeru, da učenec po uspešni udeležbi želi prejeti certifikat.
 
Uwe Bellmann je od leta 2010 profesor za uporabno jezikoslovje/strokovni jezik na Visoki šoli za tehniko, gospodarstwo in kulturo v Leipzigu (HTWK). Glavne točke njegovega dela so med drugimi razvoj in izvedba spletnih tečajev, informacijska tehnika in učenje tujih jezikov ter razvoj sredstev za učenje in poučevanje na področju učenja tujih jezikov.