Mednarodne mladinske izmenjave Dolgotrajni učni učinek

Dvojni učni učinek
Dvojni učni učinek | Fotografija (izrez): © BillionPhotos.com - Fotolia.com

Mladinske izmenjave so že dolgo časa del šolskega in obšolskega izobraževalnega programa. Zanimalo nas je, ali imajo za razvoj mladih ljudi trajnostni pomen.

Mednarodne mladinske izmenjave so za udeležence lahko izkušnja, ki jih zaznamuje – vseeno je, ali v nekem delovnem kampu z ostalimi mladimi z vsega sveta sadijo drevesa, se udeležijo dijaške izmenjave ali se udejstvujejo pri kulturnih ali političnih projektih. Kakšna je njihova učna izkušnja je vsekakor odvisno od njihove starosti in programa, meni Alexander Thomas. Upokojeni profesor psihologije je raziskoval dolgoročne učinke medkulturnih izmenjav za mlade. Na izkušnjo odločilno vpliva predvsem to, ali mladi v tujini stanujejo kot skupina v mladinskem domu ali posamično pri družinah. »Če živijo pri družini imajo veliko več možnosti za spoznavanje kulture,« pravi. »In to je bistveno.«

Alexander Tomas navaja naslednji primer: nemški mladostnik iz liberalne družine je na izmenjavi v Franciji. Starši v francoski družini se mu morda zdijo bolj avtoritarni kot njegovi, kar ga bega. Pomembno je, da o tem lahko spregovori z vodjo, ki spremlja program, pravi Alexander Thomas: »Pojasnili mu bodo, da v francoskih družinah vladajo drugačna pravila in vrednote.« Pojavi se dvojni učni učinek: učenec se nauči nekaj o sistemu vrednot v drugi kulturi in hkrati reflektira vrednote v lastni družini.

Mladinske izmenjave in osebnostni razvoj

Za študijo, katere rezultate so objavili pod naslovom Mednarodno mladinsko delo – rezultati raziskave (2013), so Alexander Thomas in njegova delovna skupina izvedli anketo med odraslimi, ki so se pred desetimi leti udeležili kakršne koli mladinske izmenjave. V času programa, ki je v večini primerov trajal tri tedne, so bili udeleženci stari povprečno sedemnajst let. Rezultat študije: celo kratke izmenjave imajo velik učinek – še zlasti vplivajo na osebnostni razvoj. Zvišajo raven samozavesti, znanja tujih jezikov, ter socialne in medkulturne kompetence. Anketiranci so povedali, da so se po izmenjavi bolje znašli v novih situacijah in postali bolj odprti do neznanih ljudi.

Pri mladih med trinajstim in osemnajstim letom pa je vsekakor pomemben še en vidik, pojasnjuje Alexander Thomas: mladi se med srečanjem zavedo, da lahko samostojno ravnajo in tudi kaj spremenijo. Če se navežemo nazaj na omenjeni primer, to pomeni: mladostnik v Franciji ni samo izvedel, da je družinska struktura v Franciji drugačna, temveč je sam dognal tudi razloge za to. »Takšne izkušnje so zelo pomembne za osebnostni razvoj,« pravi Thomas. »Okolje mednarodnih izmenjav je za to zelo primerno, saj gre za neznano okolje.« Prav v tem se skriva velik učni učinek teh neformalnih izobraževanj.

Pomen za izbiro poklicne poti

Mednarodne mladinske izmenjave pa ne pripomorejo le k osebnostnemu razvoju, temveč vplivajo tudi na izobraževalne in poklicne perspektive udeležencev. V vmesni evalvaciji evropskega programa Mladi v akciji je leta 2010 približno 66 odstotkov vprašanih povedalo, da so s pomočjo programa dobili bolj jasno predstavo o svoji nadaljnji izobraževalni poti. Približno 65 pa jih je menilo, da so se njihove poklicne možnosti izboljšale. Program je imel pozitiven učinek tudi na družbeno aktivnost: približno 63 odstotkov jih je potrdilo, da so po izmenjavi postali bolj družbeno in politično aktivni, približno 39 odstotkov pa se je lotilo novega prostovoljnega dela.

Mednarodne mladinske izmenjave v Nemčiji

Tudi v Nemčiji obstaja veliko možnosti za udeležbo na mednarodnih mladinskih srečanjih. Veliko izbiro najdemo na spletnih straneh IJAB – Fachstelle für Internationale Jugendarbeit der Bundesrepublik Deutschland e.V. in ijgd – Internationale Jugendgemeinschaftsdienste. Bolj klasična možnost izmenjave pa so jezikovni tečaji, ki jih kot tritedenske tečaje za mlade v različnih nemških in avstrijskih mestih ponuja tudi Goethe-Institut. V prvi vrsti gre za to, da se udeleženci učijo nemško – vendar ne le to. »Srečali naj bi se tudi s kulturo in z ljudmi, si nabrali mednarodne izkušnje in se pri tem zabavali,« pravi Sybille Trapp, referentka za mladinske programe Goethe-Instituta. Za večino mladih so v tem obdobju zelo pomembna prijateljstva, ki jih sklepajo z vrstniki z vsega sveta, dodaja Trapp. Tudi pri tritedenskih mladinskih tečajih, ki jih nudi iniciativa PASCH, mladi štipendisti z vsega sveta ne izboljšajo zgolj znanja nemščine: danes dvajsetletna Alica Parganlija iz Bosne in Hercegovine je na primer pri PASCH-ovem tečaju za mlade leta 2009 spoznala vrstnike iz Turčije, Indonezije, ZDA, Mehike, Mongolije in drugih dežel. Pravi, da še dandanes z večino ohranja stike. »Skupen cilj, da bi govorili nemško, nas je združil. Tako nisem bolje spoznala le Nemčije, temveč sem se veliko naučila tudi o drugih deželah.«

Mednarodno mladinsko delo v Nemčiji, ki ga je Alexander Thomas opazoval več let, je »zelo profesionalno«. »Vodje in organizatorji so zelo dobro izobraženi,« pravi. To med drugim pomeni tudi, da udeleženci s programom niso zasedeni ves dan. Kajti da bi program pri mladostnikih dosegel trajnostni učinek, mora biti zastavljen tako, da poleg stikov s prebivalci dežele, predvideva tudi prosti čas. Šele ta prostost omogoči mladim pridobivanje lastnih dragocenih izkušenj.
 

Literatura

IJAB – Fachstelle für Internationale Jugendarbeit der Bundesrepublik Deutschland e.V. und Forscher-Praktiker-Dialog Internationale Jugendarbeit (Hg.), Internationale Jugendarbeit wirkt – Forschungsergebnisse im Überblick, Bonn, 2013