BESEDNE ZVEZE Velikopotezno učenje

Kdor prešteva zrna, pogosto zaradi dreves ne vidi gozda.
Kdor prešteva zrna, pogosto zaradi dreves ne vidi gozda. | Foto: © complize – photocase.de

Pri besednem zakladu učenci najprej pomislijo na neskončne sezname posameznih besed, ki se jih morajo naučiti. Dejansko pa v jeziku pogosto obstajajo fraze s posebnimi pomeni, ki se jim splača podrobneje posvetiti, tudi zaradi njihove kulturne konotacije.

V učbenikih in vadnicah pri poimenovanju skupin besed kot so »Öl ins Feuer gießen« (priliti olje na ogenj) naletimo na označbe kompleksna struktura, reklo, pregovor, stalna besedna zveza, idiom in kolokacija. Vse te besede pa lahko zberemo pod nadpomenko stalne besedne zveze: večbesedne in trdne zveze, ki jim pravimo stalne, saj njihovih komponent ne moremo med seboj prosto kombinirati. V jeziku so pogoste, vezane so na situacijo ter imajo različno kompleksne strukture ter bodisi konkreten bodisi prenesen pomen. Raznolikost besednih zvez ponazarja spodnja preglednica.

eine Frage stellen  tief in der Krise stecken Ist hier noch frei?
platonische Liebe jmdm einen Bären aufbinden herzhaft lachen
schwarze Zahlen stechend scharfe Bilder Mit freundlichen Grüßen
Bis bald! Der frühe Vogel fängt den Wurm.    

PREPOZNAVANJE STALNIH BESEDNIH ZVEZ

Prepoznavanje teh besednih zvez ni vselej preprosto, kajti učenci so precej osredotočeni na posamezne besede. Potrebujejo strategije, ki jim pomagajo razpoznati značilnosti večbesednosti in stalne uporabe. K temu lahko pripomorejo vaje na ravni besedila: učenci naj v okviru vaj za razumevanje prebranega iščejo v besedilu besede, ki so med seboj tesno povezane. Iskanje lahko podkrepimo s prevodi v prvi jezik, še zlasti takrat, ko deli izvirnega in ciljnega jezika niso povsem enaki. Kajti z vidika nekega drugega jezika, maternega ali tujega, postane specifika besednega zaklada še posebno jasna.

V zvezi z angleščino lahko na primer navedemo zvezo »Vorurteile abbauen« (odpraviti predsodke), kajti dobeseden prevod v angleščino ni mogoč (reče se »to break down a prejudice«). Razvoj tega čuta za besedne zveze je še zlasti pomemben, če so v glosarju nekega učbenika navedene pretežno posamezne besede. Takšni glosarji spodbujajo učence, da se oprijemajo posameznih besed – zato jih je še toliko bolj pomembno dopolniti s frazami. Če za dopolnitve uporabljamo digitalno orodje, kot je Quizlet, lahko pri nastajanju izboljšanega glosarja sodelujejo vsi učenci. Če dodamo slike in povezave do drugih besedil in pesmi, kjer fraza nastopa v besedilu, učni učinek še povečamo.

PRINCIP CHUNK

Ena od praktičnih uporab poznavanja stalnih besednih zvez je »chunk princip«: kadar učenci poskušajo svoje izjave sestaviti iz posameznih besed, se njihov tempo govorjenja upočasni. Vendar če uporabijo chunk (dobesedno »kepa«, »velik kos«), je govor bolj tekoč. Chunk je avtomatiziran, večji jezikovni sklop v spominu, ki je v mentalnem leksikonu shranjen torej kot »kup«. Uporaba chunka je za spomin ekonomična, saj se s tem zmanjša kognitivni vložek.

Da bi v spominu ohranili chunk iz ciljnega jezika, ga je treba že med samim učnim procesom obravnavati kot eno enoto in ga tako tudi utrjevati. Vzemimo primer »Herzlichen Glückwunsch« (Vse najboljše.) Za chunk je značilna funkcionalna navezava. Frazo vadimo v situaciji »čestitati nekomu ob posebnem dogodku« v obliki dialoga, ter jo s pogostim ponavljanjem avtomatiziramo. Da bi frazo utrdil, jo učenec uporabi v nekem novem kontekstu. Če je v fazi uporabe izraz povezan z osebno relevantnim dogodkom, se lahko zanesemo na to, da si bo učenec frazo trajno zapomnil. Slovnični obliki – da je v tem primeru pridevnik v tožilniku – sprva ne posvečamo posebne pozornosti. Ker si bodo učenci enoto zapomnili kot celoto, ne potrebujejo pravil. Seveda pa je pri tem pomembno, da si fraze ne zapomnijo narobe.

Besedila, v katera je treba vstavljati besede in pri katerih vsakokrat manjka del stalne besedne zveze, ne veljajo za posebno spodbudna. Vsekakor pa so primerna za preverjanje dosežkov. Za utrjevanje besednega zaklada je nujno, da imajo učenci pred seboj popolno frazo kot celoto. Namesto besedil, v katere bi besede vstavljali, učencem damo opise pomenov, na podlagi katerih prepoznajo fraze v besedilu, v katerem so zastopane kot celota. Produktivna vaja je lahko na primer usmerjeno pisanje ali govorjenje v okviru k dejanju usmerjene naloge.

Kdor reči vzame pod drobnogled, odkrije marsikatero kulturno posebnost. Kdor reči vzame pod drobnogled, odkrije marsikatero kulturno posebnost. | Foto: © harry+lidy - plainpicture

KULTURNI KONTEKST

Ko je besedna zveza avtomatizirana kot ena enota, sledi časovno zamaknjena faza ozaveščanja. Učenci eksplicitno povedo, v katerem kontekstu ali v kateri situaciji bi bila izbira fraze primerna. Prednost etimoloških podatkov je v tem, da lahko z njimi učencem posredujemo kulturnozgodovinske informacije. Obravnava takšnih kulturno-senzibilnih besednih zvez pa prispeva tudi k razvoju mednarodne kompetence. Tako lahko ob spoznavanju kolokacije »Hände schütteln« podamo informacijo o tem, v katerih situacijah si v nemškem govornem prostoru sogovorniki sežejo v roke. Spletne povezave v stolpcu na desni strani nudijo številne vaje za različne stopnje znanja. So dober pripomoček pri utrjevanju stalnih besednih zvez. Torej: tri, štiri, zdaj!

 

Literatura

Barkowski, Hans/Grommes, Patrick/Lex, Beate/Vicente, Sara/Wallner, Franziska/Winzer-Kiontke, Britta (2014): Deutsch als fremde Sprache. (=Deutsch Lehren Lernen; 3). München: Klett-Langenscheidt.