Avtonomija učencev in digitalni mediji Interaktivno, avtentično, individualno

Digitalni mediji ustvarjajo individualnost.
Digitalni mediji ustvarjajo individualnost. | Foto: © Syda Productions – Fotolia.com

Digitalni mediji čedalje bolj prodirajo tudi v pouk tujih jezikov. Velika prednost vse večje uporabe različnih medijev je poleg čistega jezikovnega potenciala tudi spodbujanje avtonomije učencev. Toda kaj točno so odlike digitalnih medijev za učno avtonomijo?

Domnevni, vendar zgolj delno empirično dokazani presežek uporabe digitalnih medijev je v primerjavi z analognim učenjem pri pouku tujih jezikov zelo raznolik. Mobilne naprave pri pouku pogosto služijo kot vir informacij in materialov. Delo z digitalnimi mediji pa vseeno ne krepi zgolj splošnih medijskih kompetenc, temveč lahko učence motivira tudi za bolj avtentična in samostojna jezikovna dejanja v tujem jeziku. Poleg tega z uporabo digitalnih medijev pri pouku spodbujamo tudi avtonomijo učencev.

Učenke in učenci so bolje vključeni v vse odločitve v zvezi z učnim procesom, od načrtovanja in izvedbe pouka do kritične evalvacije lastnega dela. Tako se naučijo sami spraševati in odgovarjati na vprašanja: Kaj? Kako? Zakaj? (Dam 1995). Zavedanje odgovornosti v zvezi z lastnim učenjem in pripravljenost izpopolnjevanja že predstavljajo prvi korak na poti k avtonomiji. Cilj našega poučevanja pri tem je, da ustvarimo učno okolje in ozračje, ki učence motivira, da se spoprimejo z učenjem tujega jezika. Digitalni mediji lahko k temu zelo pripomorejo, če jih pravilno umestimo.

POTENCIAL DIGITALNIH MEDIJEV

Če odmislimo organizacijske prednosti, kot so poenostavljen dostop, shranjevanje in ponovni priklic informacij, obstajajo predvsem pedagoške prednosti. Učenje ni več omejeno zgolj na okvir tečaja, temveč lahko s pomočjo mobilnih naprav in aplikacij poteka kjer koli in kadar koli. V povezavi z učinkovitimi nalogami lahko ustvarjajo avtentična učna okolja, v katerih lahko učenci učne cilje s podporo materialov iz vsakdanjega življenja skupaj uresničujejo in naknadno avtentično ocenijo.

Avtonomija pomeni tudi izbirno kraja za učenje. Avtonomija pomeni tudi izbirno kraja za učenje. | Foto: © Eleven studio – Fotolia.com Da bi uresničili te cilje, imamo na voljo obilico digitalnih menijev in številnih aplikacij. Vzemimo na primer ponavljanje in utrjevanje neznanih besed pri učenju tujega jezika: z orodji kot sta Quizlet in VLE glossary lahko učenci nove besede na digitalnih učnih karticah opremijo z definicijami in jih tako individualno utrjujejo, hkrati pa so kartice dostopne tudi ostalim. Pozneje lahko učenci na novo naučene besede vadijo v obliki interaktivnega kviza (Kahoot) ter jih vključujejo v besedne oblake (Wordle) svoje učne skupine.
 
Tudi pri razvijanju pisnih kompetenc v tujem jeziku je koristno uporabljati digitalne medije, ker spodbujajo kolaborativne procese pisanja, znotraj katerih učenci sodelujejo pri vseh korakih, ter drug drugega spodbujajo pri individualnem učnem napredku. Google Docs, Lucidpress – Drag and Drop aplikacija za preprosto urejanje vsebin – edublogs ali blogger je samo nekaj primerov.

Vsem orodjem pa je skupno, da v smislu avtonomnega učenja nudijo možnosti, da se posvetimo individualnim potrebam posameznih učenk in učencev, ne da bi pri tem izgubili izpred oči učno skupino in njene skupne cilje (Dal- Bianco und Moore-Walter 2017).

DRUGAČEN POUK Z DIGITALNIMI MEDIJI

Na sploh pa nam digitalni mediji omogočajo, da na novo premislimo o pouku. V duhu Flipped Classroom Prinzips lahko učenci teoretične učne vsebine sami in v lastnem tempu spoznavajo s pomočjo videoposnetkov in spremljajočih učnih materialov. Pri pouku sledi poglabljanje teh temeljev ter vaje prilagojene potrebam učencev. Predvsem pri pouku tujih jezikov lahko tako odpiramo prostore za komunikativne in interaktivne aktivnosti učencev, ker lahko učitelji pri pouku manj časa namenijo posredovanju vsebin. Videoposnetki in glasovni posnetki, na primer YouTube videi ali spletne strani, ki jih pripravijo učitelji ali učenci sami, ponujajo možnost, da se učenci sami spoprimejo z vsebinami. To nima za učence zgolj zelo velikega motivacijskega učinka, temveč vodi tudi do poglabljanja znanja in hkrati pokaže, ali so določeno enoto zares razumeli. Pri nastajanju videoposnetkov in/ali spletnih strani, lahko učenci uporabijo svoja zanimanja in kreativno zasnovo ali pa preizkusijo različne metodološke zasnove. Ta svobodna možnost izbire pozitivno vpliva na razvoj avtonomije učencev. Po fazi vaj pri pouku, v obliki problemsko zasnovanih učnih nalog na primer, sledi faza predelave znanja doma v obliki podcastov, blogov ali spletnih diskusij.

PRIMER: DIGITALNO KOLABORATIVNO PISANJE

Spletni leksikon Wikipedija sodi med svetovno najbolj poznane spletne strani in ga lahko vsestransko uporabljamo tudi pri pouku tujih jezikov. V nasprotju s klasičnim, analognim leksikonom, ima Wikipedija številne prednosti, kot je na primer hiper in multimedijski prikaz informacij, ki ne nazadnje izostrijo zavest učencev za pomen in zanesljivost virov. Naloga, ki temelji na Wikipediji, je skupna priprava enega ali večih člankov za Wikipedijo v tujem jeziku. Pri članku lahko sodeluje cela skupina, ali pa učence glede na zanimanje razdelimo v ve

skupin. Če posamezna skupina nima ideje za lastno geslo ali to geslo že obstaja, si lahko pomaga s stranjo »Wikipedija: želeni članki«, kjer je navedenih veliko različnih tem. Ko se skupina odloči za določeno temo, se poda na (spletno) razlikovalno delo. Učenci lahko rezultate zbirajo v obliki spletnega dokumenta, kot na primer v Google Docs, in jih pozneje ostalim učencem predstavijo v obliki Power Point predstavitve. Povratne informacije lahko dobijo osebno, neposredno po predstavitvi, ali pa direktno v Google Docs. Tudi orodja kot je Vocaroo – aplikacija za snemanje zvoka – ali MailVu omogočajo individualno povratno informacijo. Nazadnje učenci naložijo članek na Wikipedijo. S takšnimi nalogami učenci in učenke sodelujejo v resničnih jezikovnih situacijah, ki urijo njihove kompetence in zaradi avtentične komunikacijske situacije hkrati delujejo kot motivacija.

ZA DOBRO UPORABO MEDIJEV JE POTREBNA AVTONOMIJA UČENCEV

Ob pravilni uporabi digitalni mediji po eni strani ponujajo številne opcije, da učne procese naredimo bolj interaktivne in avtentične. Po drugi strani pa njihova integracija omogoča tudi, da se prilagodimo sposobnostim in potrebam posameznika. Poseben izziv pri spodbujanju avtonomije učencev v medijsko podprtem učnem okolju je vsekakor v tem, da njihova uspešna uporaba pogosto zahteva prav ta znanja in kompetence, ki naj bi jih digitalni mediji razvijali. Tako izrecno kolaborativni značaj digitalnih medijev od učencev zahteva številna znanja in kompetence, na primer oblikovanje samostojnih delovnih procesov ali nadaljnjo organizacijo in evalvacijo skupnega dela skupine, ki se v delu z mobilnimi napravami in orodji šele uri. Ne nazadnje pa uporaba digitalnih medijev zahteva tudi razmislek v zvezi z vlogo učitelja in učencev v institucionalnih učnih okoljih.
 

LiteratuRA

Dam, Leni (1995): Learner autonomy 3. From theory to classroom practice. Dublin: Authentik.
 
Dal-Bianco, Veronica/Moore-Walter, Lawrie (2017): Tools and Collaborative Tasks for Enabling Language Learning in a Blended Learning Environment. In: Ludwig, Christian/Van de Poel, Kris (Hg.): Collaborative Learning and New Media: New Insights into an Evolving Field. Frankfurt am Main: Peter Lang, S. 107-131.