Coaching pri učenju jezikov Usposabljanje namesto poučevanja

Svetovanje pri učenju jezika spodbuja avtonomijo učenja.
Svetovanje pri učenju jezika spodbuja avtonomijo učenja. | Foto (izrez): Monkey Business © Adobe Stock

Znanje ni nalezljivo. Tega, česar se učimo, se ne naučimo ali pa se naučimo povsem drugače. Učenje je proces, na katerega zelo težko vplivamo od zunaj. Coaching pri učenju jezikov pa lahko učence podpira vsaj pri tem, da ozavestijo pogoje svojega učenja.

V okviru diskusije o avtonomiji učenja najpomembnejši cilj predstavlja usposabljanje učencev za učenje, ki ga usmerjajo sami, in so zanj sami odgovorni.

KAJ POMENI UČENJE, KI GA USMERJAMO SAMI?

Učenje, ki ga usmerjamo sami, pomeni, da oseba v celoti prevzema odgovornost glede vseh pomembnih odločitev, ki vplivajo na učenje. Odloča torej o tem, katerim konkretnim zanimanjem in potrebam bo trenutno dala prednost, kaj želi doseči na koncu učnega projekta, kateri viri ji bodo pomagali pri uresničevanju učnih ciljev, kako se želi konkretno lotiti učenja in kako bo lahko ovrednotila svoje učne rezultate.

Pri tem ne gre toliko za popolno svobodo pri teh odločitvah, kajti zmeraj seveda obstajajo okvirni pogoji. Gre bolj za sposobnost, da učenci dobijo pregled nad odločilnimi dejavniki: Zakaj se pravzaprav učim tujega jezika? Kakšne izkušnje z učenjem imam? Kako se lotim odpravljanja napak? Kateri učni materiali so mi ljubši? Kako na moje učenje vplivajo drugi (drugi učenci, učitelji, starši)? Kakšno vlogo igra čas? Kako prepoznam, da sem napredoval?

Ko se soočimo s temi vprašanji, imamo podlago za odločanje o svojem učenju. Coaching pri učenju jezikov lahko s spodbujanjem refleksije pospeši sposobnost učenja, ki ga usmerjamo sami.

SVETOVANJE BREZ NASVETOV

Coaching pri učenju jezikov (Sprachlern-Coaching, SLC) je v osnovi povezan s svetovanjem, ki je usmerjeno v proces, vire in rešitve.

SLC pomeni svetovanje, ki učence podpira pri procesu iskanja rešitev – popolnoma brez navodil, nasvetov in predlogov. Učenci skupaj s coachem za učenje tujih jezikov poiščejo možnosti, kako izboljšati svoje učenje. Kot »najboljši poznavalci samih sebe« lahko prevzamejo odgovornost pri procesu učenja tujega jezika in v prihodnje samostojno obvladajo svoje zahteve do učenja (prim. Spänkuch 2014). Coaching ima do resursov, ki so na voljo, določeno zahtevo. Resursi so pozitivni potencial, kompetence, strategije rešitev, prednosti in možnosti. SLC pogled učencev odvrača od tega, kar ne deluje in vodi v neuspeh. V fokus postavlja to, kar je mogoče uspešno opraviti in kar je mogoče spremeniti – rešitve. Iskanje rešitev je z vidika svetovanja, usmerjenega k rešitvam, bolj obetavno kakor prikrivanje težav.

V ospredju coachinga pri učenju jezikov so učenci in njihov vidik. V ospredju coachinga pri učenju jezikov so učenci in njihov vidik. | Foto: dglimages © Adobe Stock

COACHING S STRUKTURO

Coacherji se ravnajo po posebni strukturi stopenj, ki gradijo druga na drugi. Pri tem uporabljajo tako imenovane komunikativne oz. sistematične tehnike pogovora in zastavljanja vprašanj. S pomočjo teh lahko pokažejo povezave, razširijo moč zaznavanja in se težave lotijo iz drugega zornega kota. S tem učenca spodbudijo, da razmisli o alternativnih rešitvah. Za SLC je ključnega pomena to, da se učenčevo temo obravnava izključno iz njegove perspektive in ne iz perspektive coacherja – to bi bilo v nasprotju z idejo učenja, ki ga usmerjamo sami.

Tako torej samo učenci odločajo, o čem bodo govorili in na katere vidike svoje teme se želijo osredotočiti.

SVETOVANJE IN COACHING PRI UČENJU JEZIKOV

Oba koncepta, nedirektivno svetovanje in coaching pri učenju jezikov sta pri funkcijah in principih svojih postopkov pokazala veliko podobnosti. Nedirektivno svetovanje – tako kot coaching pri učenju jezikov – sledi cilju, ki pospešuje sposobnost učenja, ki ga usmerjamo sami. Poleg tega oba koncepta temeljita na predstavi o človeku iz humanistične psihologije. Zato sta oba tipa svetovanja pri strokovnih diskusijah rabljena skorajda kot sinonima.

Vendar vseeno obstajajo konceptualne razlike: teoretično ogrodje svetovanja pri učenju jezika predstavlja Zasnova na klienta usmerjenega svetovanja po Carlu R. Rogersu in koncept učne avtonomije. Coaching pri učenju jezikov pa se odločno orientira po osnovnih domnevah sistemsko-konstruktivistične zasnove svetovanja; to pomeni, da pri coachingu veljajo izključno interpelacije tistega, ki pride na coaching, in nevtralnost coacherja. Pri coachingu zasledimo drugačen potek stopenj in razširjen repertoar posredovanja, na primer sistematične tehnike zastavljanja vprašanj.

KONTEKSTI POUČEVANJA IN UČENJA

Dandanes obstajajo raznolike oblike svetovanja pri učenju. Na voljo je individualno svetovanje, pa tudi svetovanje skupinam z istimi interesi, osebno ali prek spleta, v povezavi z jezikovnimi tečaji kakor tudi neodvisno od tečajev. Nastali so specificirani koncepti za različne ciljne skupine (učni tandemi, mednarodni študenti, učenke in učenci) na različnih ustanovah, ter za posebne sposobnosti in spretnosti, kot je znanstveno pisanje ali slušno razumevanje (glej Deutschmann/Claußen 2014).

Na področju nemščine kot tujega/drugega jezika se je v zadnjem času pokazalo veliko možnosti uporabe svetovanja in coachinga: svetovanje v integracijskih tečajih, spremljanje učenk in učencev z migracijskim poreklom, spodbujanje nemščine na delovnem mestu, individualna podpora migrantk in migrantov, ki želijo uveljavljati svoje poklicne kvalifikacije (glej SPRUNQ). Za šolski pouk nemščine kot tujega jezika so razvili predloge, kako v pouk vnesti elemente SLC (glej Kleppin/Spänkuch 2012).

Elemente coachinga lahko učitelji vključijo tudi v pouk. Elemente coachinga lahko učitelji vključijo tudi v pouk. | Foto: Monkey Business © Adobe Stock

COACHING IN SVETOVANJE – PROSIM, STROKOVNO

Če ste med branjem tega članka pomislili: »Elementi svetovanja so pravzaprav že del mojega pouka!« sodite med učitelje, ki izvajajo sodoben pouk tujih jezikov. V smislu spodbujanja učenja, ki ga učenci usmerjajo sami, tudi učitelji med poukom motivirajo učence k refleksiji in tako – vede ali nevede – prevzemajo vlogo svetovalca.

Obstaja pa še več iztočnic, kako elemetne coachinga vnesti v pouk.
Razmisliti velja tudi o posebnem izobraževanju in usposabljanju za coacherje pri učenju jezikov, ki ga na primer ponujajo na Ruhr-Universität Bochum. Tam lahko pridobite glavne kompetence profesionalnega coachinga. Na podlagi zmorem-zapisov (deskriptorji) in primerov obnašanja, ki ga lahko zaznamo (indikatorji), so izdelali predlog za opis kompetenc, ki naj bi jih imel coacher pri učenju jezikov.

COACHING NI TEHNIKA, TEMVEČ ODNOS

Za konec pa še nekaj napotkov, ki vam bodo v pomoč pri refleksiji lastnega coachinga.

  • Prepričani morate biti, da učenci najbolje poznajo sami sebe. Med coachingom se morate v skladu s pravili »zadrževati«, pozabiti na svoje znanje in pustiti učence, da sami pridejo do nastavkov za rešitve in vedenjskih alternativ.
  • Potrebe učencev jemljite resno. Ne mirite, ne tolažite jih, ne skušajte njihovim težavam pripisati manjšega pomena.
  • Ne prevzemajte odgovornosti za rešitve. S tem boste postali del »sistema« in ne boste več nevtralni.
  • Bodite diskretni glede učenčevih tem.
  • Ne pozabite: dobri coacherji vidijo svoje učence samo enkrat.

Literatura

Brammerts, Helmut/Calvert, Mike/Kleppin, Karin (2001): Ziele und Wege bei der individuellen Lernberatung. In: Brammerts, Helmut/Kleppin, Karin (Hg.): Selbstgesteuertes Sprachenlernen im Tandem. Ein Handbuch. Tübingen: Stauffenburg, S. 53-60.

Claußen, Tina/Deutschmann, Ulrike (2014): Sprachlernberatung – Hintergründe, Diskussion und Perspektiven eines Konzepts. In: Berndt, Annette/Deutschmann, Ruth-Ulrike (Hg.): Sprachlernberatung – Sprachlerncoaching. Frankfurt a. M.: Peter Lang, S. 83-111.

Kleppin, Karin/Spänkuch, Enke (2012): Sprachlern-Coaching. Reflexionsangebote für das eigene Fremdsprachenlernen. In: Fremdsprache Deutsch, H. 46, S. 41-49.

Spänkuch, Enke (2014): Systemisch-konstruktivistisches Sprachlern-Coaching. In: Berndt, Annette/Deutschmann, Ruth-Ulrike (Hg.): Sprachlernberatung – Sprachlerncoaching. Frankfurt a. M.: Peter Lang, S. 51-81.

Spänkuch, Enke (2015): Coaching lernen – Coaching lehren. Die Ausbildung zum systemisch-konstruktivistischen Sprachlern-Coach an der Ruhr-Universität Bochum. In: Böcker, Jessica/Stauch, Annette (Hg.): Konzepte aus der Sprachlehrforschung – Impulse für die Praxis: Festschrift für Karin Kleppin. Frankfurt a. M.: Peter Lang, S. 360-381.