Fokus: Schlingensief

Christoph Schlingensief (1960-2010) je bil enfant terrible, kontroverzni nemški filmski in gledališki režiser, avtor in artivist. V Berlinu so mu leta 2013 v KW posvetili retrospektivo, ki je potem gostovala v MOMI v New Yorku, v Sloveniji pa je Schlingensief tako rekoč neznanka. Mogoče se kdo spomni cerkve v nemškem paviljonu leta 2011 na beneškem bienalu. Njegove umetniške akcije so se pogosto gibale na meji sprejemljivega, z njimi je dosledno drezal v rak rane umetniškega establišmenta in družbe. Mediji so o njem in njegovih akcijah radi uprizarjali škandale, da se jim ne bi bilo treba vsebinsko preveč poglobiti vanje. Med Dokumento v Kasslu leta 1997 je bil Schlinegensief celo začasno zaprt, ker je postavil tablo „Tötet Helmut Kohl“ (ubijte Helmuta Kohla) v akciji Mein Filz, mein Fett, mein Hase (Moj filc, moja mast, moj zajec). Na to in podobne akcije se s svojim delom sklicuje sodobna aktivistična skupina Zentrum für politische Schönheit (Center za politično lepoto), ki se v medijih sooča s podobnim šikaniranjem. Ko politika ne opravlja več svoje funkcije, mora to početi umetnost, je njihov moto.
 
V filmih, instalacijah, gledaliških stvaritvah in uprizoritvah v javnem prostoru, kot npr. v kontejnerski akciji Bitte liebt Österreich (Prosim, ljubite Avstrijo), v opernih predstavah v Bayreuthu je šlo Schlingensiefu predvsem za ukinjanje mej med umetnostjo in življenjem. Med drugim je ustanovil umetniško-politično stranko Chance 2000, odmevna je njegova nemška filmska trilogija 100 Jahre Adolf Hitler – Die letzte Stunde im Führerbunker, iz leta 1989 (100 let Adolfa Hitlerja – Zadnja ura v firerjevem bunkerju), Das deutsche Kettensägenmassaker, iz leta 1990 (Nemški pokol z motorko) in Terror 2000, iz leta 1992 (Teror 2000), leta 2004 je režiral opero Parsifal v Bayreuthu itd. Spodleteti, delati napake je bil moto njegove umetnosti, zadnja uporniška zahteva človeškega faktorja. Kot pred njim Fassbinder in Beuys je Schlingensief nadaljeval s spodletavanjem v umetnosti in tako uničeval njeno inherentno mitskost. Reenactment je bil eden od njegovih načinov delovanja. Umetnost ki posega v resnično življenje in resnično življenje, ki posega v umetnost. Resničnost kot material. Delal je s pravimi ljudmi s posebnimi potrebami, pravimi naciji in pravimi prosilci za azil. Zadnja leta njegovega ustvarjanja je zaznamovala bitka z rakom na pljučih, v tem obdobju je iniciiral kontroverzni projekt Operna vas v Afriki.