Z Danico Fink Hafner, Martinom Reichertom, Reinhardom Heinischem in Zoranom Stančičem
Goethe-Institut Ljubljana in ZRC SAZU vas v ponedeljek,
26. 3. 2018, ob 11. uri vabita na pogovor o populizmu.
V vaši družbi se bodo pogovarjali
Danica Fink Hafner (Univerza v Ljubljani),
Reinhard Heinisch (Univerza v Salzburgu),
Martin Reichert (Tageszeitung Berlin) in
Zoran Stančič, vodja predstavništva EU v Ljubljani.
Pogovor v angleškem jeziku, v katerega boste takoj po uvodni primerjavi razmer v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji, vpleteni tudi vi, bo potekal v
Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4 ob 11. uri.
Danica Fink Hafner je redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani na področju političnih strank, interesnih skupin in analize politik. Je vodja raziskovalnega programa Politološke raziskave na isti fakulteti. Med njenimi številnimi znanstvenimi objavami so tudi članki v mednarodno priznanih znanstvenih revijah, kot so Public Administration, Journal of European Public Policy, Legislative Studies, Europe-Asia Studies, Electoral Studies, West European Politics, East European Politics and Society, Interest Groups and Advocacy in European Educational Research Journal. Med njenimi deli kaže še posebej izpostaviti knjigi Politične stranke (v soavtorstvu z Meto Novak in Matejem Knepom, Matej) in Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi, med članki pa A Typology of Populisms and Changing Forms of Society: The Case of Slovenia, ki je bil objavljen v Europe-Asia studies.
Martin Reichert je novinar in urednik pri berlinskem dnevniku Tageszeitung. Po osnovni izobrazbi zgodovinar se posveča različnim družbenim vprašanjem s poudarkom na seksualnosti, spolnih vlogah v historični perspektivi in temah, povezanih z LGBT. Poleg dela za TAZ piše tudi za berlinski Siegesseule, Maenner in Du & Ich. Izdal je tudi tri knjige (Wenn ich mal groß bin: Das Lebensabschnittsbuch für die Generation Umhängetasche; Landlust in Vertragt euch!). Vse izšle pri založbi Fischer. Za reportažo z naslovom Adieu, Habibi! je leta 2006 dobil nagrado Felix Rexhausen.
Reinhard Heinisch je od septembra 2009 profesor na salzburški univerzi in predstojnik Oddelka za politične vede. Pred tem je dobrih dvajset let študiral in delal v ZDA, kjer je bil od 1994 tudi profesor na Univerzi v Pittsburgu. V okviru svojega raziskovalnega dela se prof. Heinisch posveča avstrijski politiki v evropskem kontekstu s poudarkom na primerjalni analizi populizma. Strokovni javnosti je znan tudi kot svetovalec avstrijskega zunanjega ministrstva, redno pa ga srečujemo kot sogovornika v različnih oddajah na nemško govorečih radijskih in televizijskih postajah. Med njegovimi strokovnimi deli kaže izpostaviti monografije Populism, Proporz, and Pariah. Austria Turns Right: Austrian Political Change; Jung, muslimisch, österreichisch. Einblicke in 20 Jahre Muslimische Jugend Österreich, (skupaj z Faridom Hafezom, Raoulom Kneuckerjem in Regino Polak), Understanding Populist Party Organisation: The Radical Right in Western Europe (skupaj z Oscarjem Mazzolenijem) in Handbook on Political Populism (International Studies on Populism (skupaj s Christino Holtz-Bacha in Oscarjem Mazzolenijem) ter članek Die FPÖ – Ein Phänomen im internationalen Vergleich. Erfolg und Misserfolg des identitären Rechtspopulismus, objavljen v Österreichische Zeitschrift für Politikwissenschaft.
Zoran Stančič je od 2016 vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
V Evropski komisiji se je zaposlil že leta 2004, najprej kot namestnik generalnega direktorja Generalnega direktorata za raziskave (GD RTD), od leta 2009 pa na enaki funkciji v Generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CNECT). Med letoma 2000 in 2004 je bil državni sekretar za znanost na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport RS. Pred delom na Evropski komisiji in v Vladi Republike Slovenije pa je bil raziskovalec in namestnik direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Predaval je na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani, kot gostujoči profesor ali raziskovalec pa je sodeloval tudi na Sorboni v Parizu, Univerzi v Trstu, Bostonski Univerzi, Univerzi v Readingu v Združenem kraljestvu. Poklicno pot je začel kot mladi raziskovalec na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V strokovni javnosti dr. Stančiča poznajo po seriji monografij in člankov med katerimi kaže izpostaviti The archaeological heritage of Vis, Biševo, Svetac, Palagruža and Šolta (skupaj z Barnkom Kiriginom, Nikšo Vujnovićem, Slobodanom Čačem, Vincentom Gaffneyem in Tomažem Podobnikarjem); The Adriatic islands project. Vol. 2, The archaeological heritage of the island of Brač, Croatia, (skupaj z Nikšo Vujnovićem, Brankom Kiriginom, Josipom Burmazom, Slobodanom Čačem in Tomažem Podobnikarjem) in Geografski informacijski sistemi, skupaj s Kennethom Kvammejem, Krištofom Oštirjem in Radošem Šumrado.
Prireditev je del projekta Freiraum.
Nazaj
