Literarni festival
Festivala Fabula in Goethe-Institut Ljubljana vabita v goste nemškega pisatelja Inga Schulzeja.
Predstavitev knjige
Pisatelj bo v Cankarjevem domu (Klub CD) nastopil in predstavil svojo knjigo
33 trenutkov sreče v ponedeljek, 4. marca, ob 20.00. Pogovor z njim bo vodila dr. Polona Balantič.
Ingo Schulze: 33 trenutkov sreče
Zbirka
33 trenutkov sreče je postavljena v St. Peterburg,
Piter, mitizirano mesto ob Nevi, ki je zaznamovalo številne umetnike, pesnike, pisatelje, glasbenike, genije – in oni so zaznamovali njega. V mesto, kjer iz vsakega kanala naplavlja zgodovino. Ingo Schulze v svojem kultnem proznem prvencu popisuje peterburško življenje v času tranzicije, ko je Rusija prehajala iz enega sveta v drugega, po obeh svetovih pa so vznikale tisočere usode iskalk in iskalcev sreče.
Ingo Schulze (1962) je eden najbolj znanih sodobnih nemških pisateljev in kronist nemške združitve. Kot nekdanji vzhodni Nemec je bil kritičen do oblasti; kar ostaja kljub menjavi oblasti in spremembi načina življenja še danes. Doslej sta v slovenščini izšli njegovi deli Adam in Evelyn (prevod Mojca Kranjc, Beletrina 2011) ter Mobi (prevod Mojca Kranjc, Beletrina 2009). Dela Inga Schulzeja so prevedena v številne jezike, prejel je več nagrad in štipendij ter je član najpomembnejših nemških akademij in stanovskih združenj.
Knjigo je v slovenščino prevedla Mojca Kranjc.
Ingo Schulze je izjemni pripovedovalec nove, združene Nemčije. – Günter Grass
OKROGLA MIZA
Torek, 5. marec
17:00 - Muzej novejše zgodovine Slovenije
Zidovi Evrope, meje med nami: Berlin, trideset let pozneje
Trideset let po padcu berlinskega zidu procesi demokratizacije in združevanja Evrope niso povsem uresničili svojih ciljev. Čeprav smo spremljali preobrazbo Evrope, odpiranje meja in priključitve novih držav EU, so hkrati nastajale nove meje in »zidovi«, ki prostor tako fizično kot ideološko zapirajo. Tri evropska mesta – Berlin, (Nova) Gorica in Sarajevo imajo skupno izkušnjo mejnosti/zidov. Berlin, po vojni fizično razdeljeno mesto, nudi primere dobre prakse konstruktivnega ukvarjanja z razumevanjem preteklosti in preseganjem aktualnih miselnih ovir. "Little Berlin" ali "naš mali Berlin" je dolgo označeval Goriški prostor, meja med Jugoslavijo in Italijo iz leta 1947 pa je postala ponovno aktualna v letu 2004, ko se je Slovenija priključevala EU. V Sarajevu so leta 1995 izrisali nevidne meje, ki so se ohranjale do danes in so v prostor prinesle nove oblike razumevanja države ter konceptov svobode, identitete in demokracije.
Okrogla miza bo pogovor o tem, kako se je Berlin spremenil v tem času, kako je vzpostavitev zidu in njegov padec zaznamoval prebivalce ter kako se danes s to dediščino soočajo. Kaj pomeni živeti v Berlinu danes, še vedno obstaja vzhodni in zahodni Berlin, na čem mesto gradi svojo identiteto?
Sodelujejo:
dr. Axel Klausmeier je študiral umetnostno zgodovino, srednjeveško in sodobno zgodovino v Bochumu, Münchnu in Berlinu. Od leta 2009 je direktor Berlin Wall Memorial, osrednjega spominskega središča v spomin na razdvojeno Nemčijo.
dr. Nicolas Moll je doktoriral iz sodobne zgodovine. Delal je kot predavatelj in koordinator na Inštitutu za politične študije v Parizu, vodja oddelkov na Francosko-nemški pisarni za mlade (FGYO) v Berlinu. Leta 2007 se je preselil v Sarajevo, kjer je bil namestnik direktorja Francoskega kulturnega centra André Malraux in vodja bosansko-hercegovskega EUNIC-a.
Ingo Schulze je eden najvidnejših sodobnih nemških pisateljev, ki so na prizorišče stopili v času padca berlisnkega zidu. Tedaj je živel v vzhodnem Berlinu, danes pa je še vedno v Berlinu, le da na Zahodu.
dr. Kaja Širok je direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, zgodovinarka, raziskovalka, prevajalka in lastnica naziva vitez reda italijanske zvezde, ki ga je prejela za angažiranost na področju medkulturnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo.
Povezuje: Ervin Hladnik Milharčič
FILMSKI PROGRAM
Poleg tega program Fabule 2019 ponuja še dva zanimiva nemška filma. Prvi režiserja Christiana Petzolda, čigar retrospektivo smo v sodelovanju s festivalom Liffe predstavili nedavno, drugi pa po romaneskni predlogi Inga Schulzeja.
Nedelja, 3. marec
19.00 Cankarjev dom
Filmska Fabula: Tranzit
(Transit, Christian Petzold, Nemčija, Francija 2018)
Z epskim pridihom obarvana zgodba o tihem upanju, zatajevanih čustvih in usodnih srečanjih, ki jih ob nemški invaziji Francije sproži prihod skrivnostnega mladeniča v Marseille, je vizualno posodobljena in družbeno aktualizirana priredba kultnega romana nemške pisateljice
Anne Seghers, ki ga Petzold mojstrsko premeša z elementi Casablance. Koliko življenj lahko zaznamuje ena meja, en zid?
Film je bil uvrščen v tekmovalni program Berlinala 2018.
Torek, 5. marec
20.00 Cankarjev dom
Filmska Fabula: Adam in Evelyn
(Adam und Evelyn, r. Andreas Goldstein, Nemčija 2018)
Vzhodna Nemčija, poletje 1989. Adam je krojač in Evelyn natakarica. Med načrtovanjem skupnih počitnic Evelyn ugotovi, da jo Adam vara ter se odloči, da bo na počitnice odšla sama. Ljubezenska zgodba se odvija na kulisi čudovitega poletja na severu. Hkrati z osebnim spremljamo tudi politično nekega časa.
Lep, pretresljiv in duhovit film je bil posnet po izjemno priljubljenem romanu Inga Schulzeja in premierno prikazan na beneškem filmskem festivalu.
Nazaj
