Filmski festival Dnevi nemškogovorečega filma

Dnevi nemškogovorečega filma 2020 © Goethe-Institut

sr, 06.10.2021 -
ne, 10.10.2021

Slovenska kinoteka

Miklošičeva cesta 28
1000 Ljubljana

Goethe-Institut Ljubljana, Avstrijski kulturni forum Ljubljana, Veleposlaništvo Švice v Ljubljani in Slovenska kinoteka vljudno vabijo na filmski festival Dnevi nemškogovorečega filma.

Program

Nekoč so bili prekucuhi (Waren einmal Revoluzzer)
Johanna Moder, Avstrija, 2019, DCP, barvni, 102', svp
 
Helene, Jakob, Tina in Volker so Dunajčani v poznih tridesetih, ki uživajo v svojem urejenem in privilegiranem življenju. Ko jih Pavel, ruski prijatelj iz študentskih časov, prosi za pomoč, se spontano odločijo, da mu bodo pomagali: končno bodo lahko od besed prešli k dejanjem. Toda kar sprva vidijo kot pustolovščino, kmalu ogrozi njihovo staro prijateljstvo in medsebojne odnose. Pomoč je namreč mogoče interpretirati zelo različno, ljudje v stiski pa se vedejo drugače, kot bi si želeli njihovi dobrotniki. Četverici po prihodu Pavla in njegove družine na Dunaj postane jasno, da se njihove idealizirane predstave ne skladajo z resničnostjo.
 


Kratki filmi Short Export: Made in Germany

Short Export 2020: Made in Germany predstavlja 6 aktualnih filmov, izbranih izmed skoraj 600 kandidatov na Clermont-Ferrandu, ki zrcalijo umetniško, slogovno in tematsko raznovrstnost nemške produkcije kratkih filmov. Izbrani filmi na humoren in nenavaden način obravnavajo dom, samooptimizacijo, močne ženske in šibke moške.


Punčka iz Parka igel (Platzspitzbaby)
Pierre Monnard, Švica, 2020, DCP, barvni, 100', svp
 
Potem ko spomladi leta 1995 oblasti množičnemu javnemu drogiranju v züriškem parku Platzspitz naredijo konec, se enajstletna Mia in njena mama Sandrine preselita v idilično mestece nad Zürichom. Toda novi dom za Mio ni nikakršen raj, saj je Sandrine hudo odvisna od drog in ne bi smela dobiti skrbništva nad hčerko. Mia se zato zateka v domišljijski svet, k namišljenemu prijatelju, s katerim se pogovarja, kadar je osamljena, in kuje načrte za življenje na otoku, kjer bi bili z mamo daleč stran od drog. Med otroki, ki izhajajo iz podobno težkih razmer, Mia najde nekakšno nadomestno družino, sčasoma pa tudi moč, da se upre oblastni mami.

Otroci tečejo (Kids Run)
Barbara Ott, Nemčija, 2020, DCP, barvni, 104', svp

Zgodba o nekdanjem boksarju Andiju Jovanovicu, ki se preživlja s prekarnim delom in se trudi obdržati skrbništvo nad svojimi tremi otroki.  Ko ne more plačati najemnine, mu zagrozijo z deložacijo, zato se za pomoč obrne na bivšo punco Sonjo, mamo svoje najmlajše hčerke Fiou in ljubezen svojega življenja. Toda ko Andi izgubi službo, Sonja vztraja, naj ji denar vrne, sicer Fiou ne bo smel več videti. Andi vidi rešitev v amaterskem boksarskem tekmovanju, kjer bi mu zmaga prinesla denarno nagrado, s katero bi lahko odplačal dolgove in se pobotal s Sonjo.
 


Zlata dvajseta (Golden Twenties)
Sophie Kluge, Nemčija, 2019, DCP, barvni, 91', svp

Ava se po koncu študija s težkim srcem preseli nazaj k mami, a nič ni več, kot je bilo. Njena otroška soba je postala shramba, s starimi prijatelji se ne druži več, mamin novi fant pa je le nekaj let starejši od Ave. Njeno življenje tudi sicer ne poteka ravno najbolje – nima ne službe, ne načrta in tudi fanta ne; ne pomagajo ji niti dobronamerni nasveti sorodnikov in znancev. Ko postane hospitantka v gledališču, poskuša v turbulentnem mikrokozmosu najti svoje mesto, a vse skupaj se še bolj zaplete; zlasti ko se zaljubi v gledališkega igralca Jonasa. Komično-melanholična drama Zlata dvajseta je celovečerni prvenec še ene filmske ustvarjalke iz slavne družine Kluge.


Schlingensief - Kričati v molk (Schlingensief - In das Schweigen hineinschreien)
Bettina Böhler, Nemčija, 2020, DCP, barvni/čb, 124', sp
 
Hommage nemškemu režiserju Christophu Marii Schlingensiefu, ki je s svojimi »domovinskimi filmi« in intervencijami v gledališču, na televiziji, v operi in umetnosti nasploh več kot dve desetletji sooblikoval kulturni in politični diskurz v Nemčiji. Režijski prvenec Bettine Böhler, njegove montažerke, je bil nominiran za nemško filmsko nagrado v kategoriji najboljši dokumentarni film.
 


Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun)
Rainer Werner Fassbinder, ZRN, 1978, 35 mm, 1.66, barvni, 120', ap, sp
 
Poročni urad se ruši v bombnem napadu med drugo svetovno vojno in matičar prestrašen bega naokrog, dokler ga ženin (Klaus Löwitsch) in nevesta (Hanna Schygulla) ne zgrabita ter položita na tla, kjer mu pomolita v podpis poročni list, da ju potrdi kot moža in ženo. Ta groteskni gag, izveden že med filmsko špico, pomeni torej sklenitev zakonske zveze med nemškim vojakom Hermannom Braunom, ki mora takoj na fronto, in državljanko Mario, ki ga bo več let čakala ter ga z njegovo sliko na hrbtu iskala na železniški postaji, med preživelimi, ki se vračajo iz izgubljene vojne. Ves paradoks tega kratkotrajnega zakona – in obenem njegov eminentni melodramski naboj – je v tem, da bo učinkoval iz svoje odsotnosti, ali bolje, da bo veljal kot zakon v odsotnosti moža in s tem ženo konstituiral kot žrtev. Omemba melodrame tu ni tako odveč, kot se zdi – navsezadnje je R. W. Fassbinder njen odlični poznavalec –, kajti melodrama se v svojih najboljših primerih drži podobnega načela: obsesije idealne skladnosti, »dopolnitve« v drugem, ki se ponesreči, in je skušena kot nemožna, a ravno v tem nenehnem odlogu tudi na edini način »uresničena« v iskanju nadomestnih drugih, tistih, ki nadomeščajo »pravega« drugega, ki manjka. Zakon Marie Braun je prvi celovečerec Fassbinderjeve slovite trilogije o ZRN ter hkrati eden najuspešnejših in najočarljivejših filmov v režiserjevem opusu.

Nazaj