Dokumentarna razstava je koprodukcija Goethe-Instituta Ljubljana in Cankarjevega doma Ljubljana s pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Partnerji (potujočo) razstavo predstavljajo ob predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije.
Razstava bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma na ogled med 2. 8. in 5. 9. 2021 med 10. in 19. uro.
Evropa – dediščina humanistov se poklanja evropski dediščini humanizma in predstavlja pionirje in pionirke humanistične misli, ki so s širjenjem svojih idej ključno prispevali k razvoju evropske družbe skupnih vrednot. Razstava se osredotoča predvsem na evropske vrednote, kot so človeško dostojanstvo ne glede na spol, starost, etnično poreklo in vero, svoboda, demokracija in kritično mišljenje.
Poleg razstave smo pripravili tudi digitalno publikacijo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku:
Evropa - dediščina humanistov
Erbe der Humanisten
Ideje in vrednote, ki utemeljujejo sodobno Evropo in njene sosede, so bile zasnovane in uveljavljene v času renesanse in velikih humanistov. Razstava
Evropa – dediščina humanistov ne predstavlja le slovitih učenjakov in mislecev med 15. in 18. stoletjem, temveč tudi manj znane humaniste in humanistke, ki so se uresničevali v senci svojih sodobnikov. Vse te vplivne osebnosti so s svojimi nazori in vrednotami trajno zaznamovale Evropo in ideale Evropske unije. Razstavo lahko štejemo za razširjeni »kdo je kdo« imen, ki so botrovala »rojstvu« evropskih vrednot.
Predstavljeni člani in članice:
Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Flandrija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija.
Na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti je slovenska predstavnika na razstavi izbiral zgodovinar
doc. dr. Marko Štuhec (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Med predstavljene humaniste je uvrstil Primoža Trubarja, tvorca slovenskega knjižnega jezika in vodilnega slovenskega protestanta, ter Avguština Prygla, klerika in polihistorja, ki je najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. st. na Slovenskem.
Prisrčno vabljeni!
Nazaj
