Iz knjige na igralno mizo Iz knjige na igralno mizo – literatura kot družabna igra

Brettspiel “Der Hobbit”
Brettspiel „Der Hobbit“ | Fotografija (izsek): © Kosmos Verlag

Na policah knjigarn vse pogosteje najdemo tudi družabne igre. Založbe, specializirane na igre, namreč po literarnih predlogah ustvarjajo igre za knjižne navdušence. Igralci tako postanejo avtorji lastnih zgodb. 

Med literaturo in igro je še zmeraj relativno malo izmenjave in sodelovanja, čeprav med njima vsekakor obstajajo vzporednice: obe sta namenjeni prostemu času, lahko nas popeljeta v namišljene svetove, njun cilj pa sta veselje in napetost.

Mnoge založbe že nekaj let literaturo dojemajo kakor igro in literarna dela izdajajo kot družabne igre. Na igralne deske tako postavljajo junake, kot so Phileas Fogg (V 80 dneh okoli sveta), pater William (Ime rože) ali grof Drakula. V igri, ki temelji na fantazijskem klasiku Gospodar prstanov, lahko igralci prevzamejo vlogo hobitov ter se proti Sauronu borijo za uničenje prstana. Vseobvladujoče vprašanje v knjigi J. R. R. Tolkiena, ali bo na koncu zmagala skupnost ali zlo, so avtorji igre spretno priredili tako, da igralci kot hobiti skupno nastopajo proti Sauronu, ki ga določa igra.

„Duh trilogije o prijateljstvu, skupnosti in povezanosti se odslikava v igri, kajti igralci zmagajo ali izgubijo skupaj. Kooperativni princip igre v kombinaciji z literarno idejo je zelo uspešen – tudi pri družinah,“ pojasnjuje Barbara Schmidts, urednica za igre pri stuttgartski tradicionalni založbi Kosmos. Tudi igra Stebri zemlje, ki temelji na istoimenskem romanu Kena Folletta, na igriv način obravnava temo knjige: gradnjo katedrale v izmišljenem mestu Kingsbridge. Igralci se srečujejo z znanimi protagonisti in dogodki iz romana. „Med igro doživljajo del srednjega veka,“ pravi Brbara Schmidts.

Marketinški argumenti in zabava ob igri

Igra Gospodar prstanov, ki jo je neodvisna žirija Igra leta (Spiel des Jahres) nagradila s posebno nagrado Literatura v igri, ter igra Stebri zmelje, nagrajena z Nemško nagrado za računalniške igre, sta izšle pri založbi Kosmos, ki ima v svojem programu ob knjigah tudi igre na deski. Po mnenju založbe so takšne adaptacije vsekakor smiselne, saj so literarne igre deležne večje pozornosti, če kupec že pozna knjižno predlogo in si tako lahko ustvari sliko o igri. „Če so pričakovanja izpolnjena, ima kupec doma čudovito igro k priljubljeni knjigi, ki jo lahko deli z drugimi ob igralni mizi,“ pojasnjuje Barbara Schmidts, kakšne so prednosti literarnih iger. In dodaja: „Ukvarjanje z junaki priljubljene knjige je preprosto zabavno.“ Za literarne igre se odprejo nove prodajne možnosti, če jih predstavljajo skupaj s knjigami, prodajalci pa tako lahko nagovorijo nove ciljne skupine, ki ne spadajo med tipične stranke prodajaln igrač in iger.

Pri vsebinski adaptaciji morajo ustvarjalci upoštevati tako različne karakteristike medijev knjige in igre kakor tudi pričakovanja uporabnikov. Glede na posamezno igro zgodba bolj ali manj temelji na knjižni predlogi. Dramaturgija se razlikuje v tem, da knjiga dopušča odprt ali dvoumen konec, igra pa se zmeraj zaključi z zmago ali porazom. Uspešne igre ujamejo atmosfero literarne predloge ter igralcem omogočajo, da pripoved v okviru pravil igre na novo interpretirajo in razpletajo naprej. Tako nastajajo vsebine, ki jih ustvarjajo igralci sami, pri čemer knjiga predstavlja neke vrste metasistem pravil oz. okvir, veljaven za vse udeležence.

Z igralne mize v kibernetični prostor

Digitalne igre imajo velik potencial, da na svoj način pripovedujejo zgodbe in igralca spremenijo v akterja, zato so literarne adaptacije našle svojo pot tudi v svet računalniških iger. Tako se lahko proti temnemu vladarju Sauronu iz Gospodarja prstanov borimo tudi na računalniškem ekranu. Akcijska pustolovščina The Last of Us s postapokaliptično scenerijo kaže jasne povezave z mračnim romanom o koncu sveta Cormaca McCarthyja, z naslovom Cesta (The Road), vzor za third-person shooter Spec Ops: The Line pa je pripoved Josepha Conrada Srce teme (Heart of Darkness). Literarne adaptacije na področju računalniških iger so skorajda samoumevne, saj se digitalne igre že od nekdaj poslužujejo narativnih sredstev. Digitalne igre popeljejo igralce v fantastične vzporedne svetove, v katerih se krog soigralcev od igralne mize razširi na internet.