Pametni telefoni kot pomočniki pri begu REŠITELJ ŽIVLJENJA V ŽEPU

Pametni telefoni spreminjajo način, kako ljudje bežijo. Karte kažejo mejne prehode, Facebook ima pripravljene vremenske napovedi, tihotapce kontaktirajo preko WhatsAppovih sporočil.
Pametni telefoni spreminjajo način, kako ljudje bežijo. Karte kažejo mejne prehode, Facebook ima pripravljene vremenske napovedi, tihotapce kontaktirajo preko WhatsAppovih sporočil. | Fotografija (izsek): © Sammy Khamis

Pametni telefoni spreminjajo način, kako ljudje bežijo. Karte kažejo mejne prehode, Facebook ima pripravljene vremenske napovedi, tihotapce kontaktirajo preko WhatsAppovih sporočil.
 

„Brez mobilnega telefona mi ne bi nikoli uspelo priti do Nemčije“, razlaga mladi Sirijec Bassem. Poleti leta 2015 se je iz Damaska podal na pot proti Evropi. Dva tedna kasneje sedi v majhnem mestu na vzhodu Nemčije. Svoj pametni telefon ima vedno na dosegu roke.

Na njem so shranjene fotografije njegove družine, aplikacije, s pomočjo katerih ostaja v kontaktu s prijatelji v Siriji in vse, kar je potreboval za beg v Evropo. „Svojega tihotapca sem spoznal na cesti. Plačati sem moral samo enega, za prevoz od Turčije do Grčije. Ko sem prispel tja, sem si kupil SIM kartico in odtlej vse raziskoval po internetu.” Mejni prehodi, vozni redi vlakov, prenočišča – „Google mi ne pove samo, kje sem, temveč tudi na kateri vlak moram iti, da pridem tja, kamor hočem.“

PAMETNI TELEFONI REŠUJEJO ŽIVLJENJA

Pametni telefoni spreminjajo način, kako ljudje bežijo. Tako je Bassemov tihotapec svoj denar prejel šele po tem, ko je mladi Sirijec preko WhatsAppovega sporočila potrdil, da je varno prispel v Grčijo. Bassem je v Turčiji pri poroku položil 1.200 dolarjev.

Za mnoge konzervativne in politično desno usmerjene ljudi v Nemčiji so prebežniki s pametnimi telefoni dobrodošla tarča napadov. Označujejo jih kot „bogate ekonomske migrante”, ki v Nemčiji ne potrebujejo niti pomoči niti azila, saj imajo vendar drage mobilne telefone. Pri tem so pametni telefoni in družbena omrežja za ljudi na begu postali nepogrešljiv vsakdanji pripomoček. Rešujejo lahko življenja. Rešilni čolni kot naprimer Sea-Watch, ki v Sredozemskem morju rešujejo begunce, ki so doživeli brodolom, redno poročajo o klicih v sili, ki jih prejmejo preko mobilnih telefonov. Natančna lokacija ladje se praviloma posreduje preko aplikacije kot je na primer Google Maps.

TIHOTAPCI 2.0

Poleg tega večina pomočnikov pri begu svoje storitve zdaj že ponuja na Facebooku. Italijanski novinar Giampaolo Musumeci, ki je več let raziskoval področje tihotapske industrije, poroča o spremembi: „Danes doživljamo generacijo 2.0 ali 3.0 sodobnih tihotapcev. Uporabljajo Facebook in tam objavljajo oglase. To je povezano z dejstvom, da je trenutno na begu veliko Sircev. Večina izmed njih je visoko izobraženih. Tihotapci reagirajo na svoje nove stranke in se prilagodijo.“

Na Facebooku ni težko najti tihotapca. Kdor v iskalno vrstico vpiše arabsko besedo za „tihotapca“, ga preplavijo ponudbe. „Iz Izmirja v Grčijo za 850 dolarjev“, „Vsak dan z ladjo v Evropo. Samo 1.200 dolarjev“ – tako se glasijo ponudbe sodobnih „potovalnih agentov“, kakor Giampaolo Musumeci imenuje tihotapce. Tam je možno rezervirati tudi celotno „potovanje“ , naprimer iz Libije do Nemčije za do 10.000 evrov. Ta paket vključuje ponarejene potne liste in letalsko vozovnico za prvi razred. Vendar pa veliko beguncev potuje v etapah. To je naporneje, ker je potrebno vsak del potovanja načrtovati, je pa tudi znatno ceneje. Na ta način je v Nemčijo prišel tudi mladi Sirijec Bassem. Njegov beg ga je stal 2.400 dolarjev.

Tihotapec iz Libije v osebnem sporočilu na Facebooku piše: „Sicer sočustvujem z njimi, predvsem s Sirijci, zame so bratje in sestre, a konec koncev lahko s tem zaslužim ogromno denarja.” Potovanje s čolnom iz Turčije v Italijo pri njem stane 3.800 dolarjev, za pot iz Egipta v Italijo pa begunec plača 2.000 dolarjev. Na čoln njegov dobiček znaša okrog 60.000 dolarjev.

MOBILNI TELEFONI PRI PREVERJANJU TIHOTAPCEV

Trenutno cene na večini poti padajo. To je med drugim povezano z dejstvom, da je večina premožnih beguncev že odpotovala. A k temu je pripomogla tudi pametna tehnologija. Begunci lahko preko svojih pametnih telefonov primerjajo vse ponudbe, dobijo informacije na licu mesta in se sami odločijo, katerega tihotapca bodo izbrali.

Pomemben vir informacij so osebe, ki so pot že uspešno opravile. Na Facebooku upravljajo skupine kot na primer Beg v Evropo brez tihotapcev ali V Evropo brez tihotapcev. V teh skupinah si begunci izmenjujejo informacije o mejnih prehodih, ki jih je enostavno prečkati, o policijskih nadzorih in azilnih postopkih v njihovi ciljni državi. Naprej se posredujejo tudi opozorila. Na seznamu, ki naj bi ga begunci preverili, preden vstopijo na čoln, piše na primer: „Kupite rešilne jopiče, prepričajte se, da je v motorju dovolj bencina, poskusite sedeti v sredini čolna.“

Na ta način so družbeni mediji in pametni telefoni postali regulativa tihotapske industrije, ki ljudem na begu vrača del njihovega svobodnega odločanja.