Beg in tujost v slikanici Pripovedovanje z občutkom, a brez olepševanja

Overcoming foreignness together: “Am Tag als Saída zu uns kam”;
Fotografija (izsek): © Peter Hammer Verlag

Nove slikanice nemških založb bodo otrokom približale teme, povezane z begunstvom, vojno in ksenofobijo.

Eno je zagotovo: doma njihovo življenje ni več varno. Kakor koli se med seboj razlikujejo po tem, odkod prihajajo in kakšne osebne usode imajo, se zberejo skupaj ter se podajo na pot. Tako se začne ena najbolj znanih nemških pravljic – Bremenski mestni godci iz zbirke bratov Grimm – in spominja na usodo, ki trenutno združuje stotisoče beguncev. Celo stavek, ki ga v različici bratov Grimm izreče osel in manjka v številnih kasnejših izdajah pravljice za otroke, bi lahko veljal tudi zanje: „Kaj boljšega kot smrt boš pa tudi kje našel.“

Bežanje, preganjanje in nepredvidljiva potovanja so pomembne teme Grimmovih pravljic. Vendar pa so ne glede na to, kako pomembni se zdijo nekateri njihovi motivi za družbene izzive današnjega časa, sodobne publikacije bolj primerne za občutljivo obravnavanje takšnih velikih tem pri predšolskih otrocih. Založbe v Nemčiji so izdale celo vrsto slikanic o beguncih in tujosti. Slikanice ponujajo priložnost za pogovor z otroki ter omogočajo razumevanje – v najboljšem primeru za obe strani, begunce in ljudi v državi, v katero ti nazadnje prispejo.

Poetična igra s tujimi besedami

V slikanici Am Tag, als Saída zu uns kam (Na dan, ko je Saída prišla k nam) avtorice Susane Gómez Redondo, ki jo je ilustrirala Sonja Wimmer in je izšla februarja 2016 pri založbi Peter Hammer, živahna deklica pripoveduje o prihodu tihe, žalostne deklice njenih let iz Maroka. „Na dan, ko je Saída prišla k nam, sem takoj vedela, da bi jo imela vedno rada“, piše na prvih straneh. Na koncu izve, da njena nova prijateljica vendarle ni nema: „Morda v svojem jeziku ni želela govoriti zgolj zato, ker je bil drugačen od našega.“ Deklici kažeta na stvari in jih imenujeta ter se tako učita druga od druge, nova prijateljica pa je navdušena nad arabskimi črkami, nad načinom, kako pišejo z desne proti levi in nad zvenom tega jezika. Vzajemno odkrivanje postane poetična igra v zasanjanih slikah, polnih besed in znakov, ki deklici tudi vedno bolj zbližuje: kako enostavno in lepo je lahko premagovanje tujosti, če ljudje takoj vedo, da bodo imeli drug drugega radi.

Temne slike ksenofobije
„Die Insel“; „Die Insel“; | © Armin Greder/FISCHER Sauerländer o tem, kaj se zgodi, ko nekdo takoj ve, da bi prišleka najraje takoj poslal nazaj, pripoveduje Armin Greder v svoji slikanici Die Insel (Otok), ki je bila prvič izdana leta 2002 in je sedaj na voljo v ponatisu pri založbi Sauerländer. Prebivalci otoka takoj opazijo, da moški, ki ga s splavom naplavi na obalo, „ni kakor oni“: nag je. Ribiči vedo, da bi moški zunaj na morju umrl. „Zato so moškega sprejeli“. Ob tem vidimo zavaljene, besne moške z metlami, grabljami in vilami, kako pred seboj ženejo brodolomca. Tako torej izgleda sprejemanje v svetu, v katerem ljudje za tujca nimajo drugega kot kozji hlev in pomije – in kljub temu drug drugega strašijo in ščuvajo do točke, ko se vsem zdi najbolje, da moškega na njegovem splavu pošljejo nazaj na morje. To je temna zgodba v temnih slikah; jasno sporočilo, ki celo predšolskim otrokom razjasni, kaj ksenofobija je in kako malo ima opraviti s tujci samimi.

O težkih novih začetkih

„Bestimmt wird alles gut“; „Bestimmt wird alles gut“; | © Klett Verlag   Knjiga Bestimmt wird alles gut (Gotovo bo vse v redu) avtorice Kirsten Boie, ki je izšla januarja 2016 pri založbi Klett Kinderbuch, izrazi upanje že v naslovu, in to upanje žene devetletnega Hassana in njegovo desetletno sestro Rahaf iz Homsa skozi celotno zgodbo. Dejstvo, da so na koncu pomembni vidiki njunega življenja v resnici boljši, a nikakor dobri, kaže na to, kako avtorica te otroške knjige preudarno in z občutkom opisuje njuno zgodbo, ne da bi jo olepševala: svojih junakov in bralcev ne sooča z umirajočimi žrtvami bomb v opustošenih mestih ali brodolomci na nevarni plovbi preko Sredozemskega morja. Kljub temu pa jasno sporoča, kaj imajo begunci za seboj – in kaj jih čaka, ko enkrat pridejo v Evropo. Po treh mesecih v sprejemnem centru otroke ločijo od njihovih novih prijateljev. V razredu se nekatere deklice radovedno približajo Rahaf, vendar pa zaradi jezikovne ovire hitro izgubijo zanimanje za sirsko deklico. Upanje očeta, da bi v Nemčiji lahko ponovno delal kot zdravnik, se do konca knjige ne izpolni. Šestčlanska družina si še vedno deli troposteljno sobo v bivalnem zabojniku. Toda ko oče na cesti vidi nesrečo, lahko pomaga, preden pridejo reševalci, in tako pokaže, kaj zna.

Arabski prevod zgodbe je zagotovljen na spodnji polovici vsake strani v knjigi in na koncu se nahaja prvih nekaj besed in stavkov v obeh jezikih – od „Kako ti je ime?“ preko „Ali želiš?“ do „Ali želiš biti moj prijatelj?“, vendar so vključene tudi fraze, kot so „Pusti me na miru!“ in „Nočem!“. Tako knjiga Bestimmt wird alles gut ne govori samo o novem začetku v tuji deželi, temveč tudi prispeva k temu, da je nov začetek v tem smislu malce lažji.