Hitri vstop:
Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na glavno navigacijo (Alt 2)

Bauhaus
Oblikovanje življenjskega sloga

Ženska v naslanjaču iz jeklenih cevi, delo Marcela Breuerja, 1926.
Foto (izrez): © Bauhaus-Archiv Berlin/Dr. Stephan Consemüller

Umetniška šola Bauhaus je hotela z umetniško avantgardo ustvariti socialno in posledično takšno bivanje, ki bi si ga ljudje lahko privoščili. Najpomembnejši cilj je bil z revolucionarnim dizajnom zasnovati nov življenjski slog za družbo v tranziciji.

Nadine Berghausen

Kdor sanja o tem, da bi svojo dnevno sobo opremil z Bauhausovo klasiko – na primer z naslanjačem Marcela Breuerja – ali z Wagenfeldovo lučjo dodal dekorativni poudarek, temu se morda zdi cena še danes zaželenih dizajnerskih predmetov zastrašujoča. Današnje oblikovanje cen se zdi glede na cilj, ki so si ga zadali oblikovalci šole Bauhaus, povsem paradoksalno, saj so predmete zasnovali prav za socialno šibkejše prebivalce. Vendar se ni spremenil le monetarni svet, temveč tudi celostno vrednotenje Bauhausovih del. Preprosta eleganca objektov ima dandanes več opraviti s trendom kot pa z revolucionarnim pomenom. Pri čemer je Bauhaus ob svoji ustanovitvi leta 1919 težil prav k temu: k radikalni modernizaciji vsakdanjega življenja s pomočjo oblikovanja.

Bauhaus so ustanovili v družbi, ki je trpela za posledicami prve svetovne vojne in industrializacije gospodarstva. Inflacija, lakota, pomanjkanje stanovanj in služb, kakor tudi socialni nemiri so krepili željo po novi usmeritvi družbe. V takšnih političnih in socialnih okoliščinah se je skupina umetnikov zbrala okoli arhitekta Walterja Gropiusa, poznejšega ustanovitelja Bauhausa v Weimarju. Kot se je zdelo Gropiusu, je pogubna socialna situacija kar kričala po vodstvu nekega ustvarjalnega oblikovalca. Glede arhitekture je menil: »Gradnja je ustvarjanje življenjskih procesov.« Številni kritiki so mu očitali, da je podlegel romantični utopiji.

RADIKALNA MODERNIZACIJA ŽIVLJENJA

V nasprotju s poprejšnjim britanskim gibanjem Arts and Crafts, ki je idealiziralo srednji vek in se vračalo h gotskim oblikam, si je Bauhaus za cilj zadal novo oblikovalsko usmeritev. Interdisciplinarne skupine umetnikov so sprva skupaj z obrtniki, pozneje v Dessauu pa s pomočjo industrijskih strojev ustvarjale objekte, ki naj bi formirali kulturo prihodnosti. Gropius je v Bauhausovem manifestu zapisal: »Končni cilj vseh likovnih dejavnosti je gradnja! […] Arhitekti, kiparji, slikarji, vsi se moramo vrniti k obrtništvu! […] Umetnik je izboljšani obrtnik.«

Ker so Bauhausovi umetniki želeli izboljšati predvsem bivanje in življenje prebivalstva z nižjimi dohodki, so morala biti njihova dela dostopna vsem. Pri tem je pomembno vlogo igralo to, da so bili predmeti primerni za cenovno ugodno masovno proizvodnjo. Bauhaus je tako zaznamoval vrsto oblikovanja, ki pred tem ni zanimala nikogar. Osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kvadrat, krog in trikotnik, je bila vsekakor nekaj neobičajnega. Pri barvni lestvici pa so morale zadostovati osnovne barve: rdeča, rumena, modra, črna in bela. Umetnostni kritik Paul Westheim je po obisku neke arhitekturne razstave, ki jo je organiziral Gropius, odmahnil z roko, češ: »Tri dni v Weimarju in nikoli v življenju nočeš več videti kvadratov.«

UMETNOST? NE PRI BAUHAUSU!

Bauhaus je neomajno spremenil načela: povsem se je bilo treba odpovedati umetniški utemeljitvi dizajna, saj je bilo to v nasprotju z ideologijo. Dizajn naj bi narekovali uporabnost in funkcionalnost, ne pa stil in estetika. Ta naravnanost je za nedvomno predstavljala konflikt za tiste profesorje na Bauhausu – v tamkajšnjem žargonu so jim pravili »mojstri« – ki so v Weimar in Dessau prišli kot umetniki.

Strog in moderen dizajnerski jezik je bilo čutiti predvsem pri uporabnih predmetih. Na primer pri kavnih in čajnih servisih, ki so jih proizvajali v kovinarskih delavnicah, lahko opazimo: tukaj ni bilo treba in tudi ni bilo zaželeno, da bi se vse ujemalo, da bi zadostilo umetniškim zahtevam. Vrček za smetano, sladkornica in vrč se med seboj stilistično zelo razlikujejo, delno se zdi, da sploh ne spadajo skupaj, saj je bila pri oblikovanju odločilna njihova vsakokratna funkcija in ne skupni vtis servisa. Vrček za čaj oblikovalke Marianne Brandt je le eden od številnih primerov preusmeritve od umetne obrti. Moto »form follows function« so uporabljali sicer že pred Bauhausom, vendar je dandanes neločljivo povezan z Bauhausovim stilom.

Vrček za čaj Tee-Extraktkännchen MT 49 Marianne Brandt, ki ga je leta 1924 v Dessau fotografirala Bauhausova fotografinja Lucia Moholy. Vrček za čaj Tee-Extraktkännchen MT 49 Marianne Brandt, ki ga je leta 1924 v Dessau fotografirala Bauhausova fotografinja Lucia Moholy. | Foto (izrez): © picture alliance/dpa Nove smernice pa je bilo moč opaziti tudi pri tekstilu. Namesto preprog s slikami, ki so pripovedovale zgodbe in bile priljubljene na začetku stoletja, je Bauhausova delavnica zasnovala tepihe z abstraktnimi vzorci. Sicer pa so v prvi vrsti proizvajali predmete za vsakdanjo rabo: prte, tekače, otroška oblačila in vzorčne tkanine za industrijo. Ustvarjale so jih predvsem ženske pripadnice Bauhausove šole pod vodstvom nekdanje učenke in poznejše mojstrice Gunte Stölzl.

Preproga pripadnice Bauhausa Agnes Roghé Preproga pripadnice Bauhausa Agnes Roghé | Foto (izrez): © picture alliance/dpa/Hendrik Schmidt Toda inovacije Bauhausa so presegle oblikovalsko revolucijo. V Bauhausovih delavnicah so nastajala poklicna področja na stičišču med tehniko in oblikovanjem, ki jih dotlej še niso poznali. Za promocijo del so izobraževali fotografe in zasnovali moderne tipografije – pretežno v rdeči in črni barvi. Poklic grafičnega oblikovalca se je rodil najpozneje takrat, ko so na Bauhausu začeli nuditi oglaševalska tečaja z naslovoma »Sistematika oglaševanja« in »Delovanje zavesti«.

Plakat Herberta Bayera, 1926 Plakat Herberta Bayera, 1926 | Foto: © picture alliance/Heritage Images

DIZAJN ZA MNOŽICE

Revolucionarni dizajn, ki ga je šola Bauhaus razvila pod vodstvom Walterja Gropiusa, je z novim direktorjem Hannesom Meyerjem po letu 1927 dobil močnejšo socialno noto. Bauhaus naj bi še več oblikoval za potrebe ljudstva – za »proletarce«.

Pod Meyerjevim vodstvom je veljalo geslo »za potrebe ljudi, ne luksuza«; odločilno vprašanje je bilo: »Kaj v resnici potrebujejo ljudje v vsakdanjem življenju?« Namesto tepihov so se posvetili izdelavi robustnih talnih oblog. Pri razvoju trpežnih tkanin za pohištvo iz jeklenih cevi pa so sodelovale različne delavnice.


Ženska v naslanjaču iz jeklenih cevi, delo Marcela Breuerja, 1926. Ženska v naslanjaču iz jeklenih cevi, delo Marcela Breuerja, 1926. | Foto (izrez): © Bauhaus-Archiv Berlin/Dr. Stephan Consemüller Uvodoma omenjena Wagenfeldova luč pa je tudi lep primer tega, kakšen razkol lahko nastane med tem, kar si predstavljamo pod dizajnom za množice in ekonomsko realnostjo. Ideja o cenovno ugodni luči, ročno izdelani iz srebra in stekla, ki bi bila dostopna tudi delavskemu razredu, je bila iluzorna. Celo ustvarjalec slavne svetilke za pisalno mizo, Wilhelm Wagenfeld, je temu streznjeno pritrdil, ko se je leta 1924 vrnil z nekega sejma: »Trgovci in tovarnarji so se norčevali iz naših izdelkov. Videti so poceni, kot da bi bili iz mehanske proizvodnje, v resnici pa so preveč draga umetniška dela. Ugovori so bili upravičeni.«

Dandanes zaželen in prav nič cenovno ugoden kos opreme: Wagenfeldovi luči v izložbi Dandanes zaželen in prav nič cenovno ugoden kos opreme: Wagenfeldovi luči v izložbi | Foto (izrez): © Christos Vittoratos CC-BY-SA-3.0 Danes je realnost vsekakor drugačna: Bauhausov dizajn je postal kult in luksuzne objekte cenimo bolj zaradi njihove estetike kot funkcije. Toda temeljni principi in ideje Bauhausa so se zapisali v zgodovino. Zaznamovali so dizajn in arhitekturo vse do danes, poučujejo jih na umetniških in dizajnerskih visokih šolah po vsem svetu. V številnih hišah, v katerih živimo danes, lahko zelo dobro vidimo dediščino pripadnikov Bauhausa, ki so se zbirali okoli Walterja Gropiusa in njegovih naslednikov Hannesa Meyerja in Ludwiga Miesa van der Roheja, in povzamemo: napredek, moderni življenjski slog in naklonjenost jasnim oblikam so po njihovi zaslugi našli pot v naše dnevne sobe.