Hitri vstop:
Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na glavno navigacijo (Alt 2)

Antisemitizem
»Velika težava«

Nošenje jarmulke v javnosti postaja v Nemčiji nevarno.
Nošenje jarmulke v javnosti postaja v Nemčiji nevarno. | Foto (izrez): © picture-alliance/dpa/Danierl Bockwold

V Nemčiji narašča število primerov antisemitskih napadov na judovske državljane – med drugim tudi v šolah. Strokovnjaki zahtevajo boljšo ozaveščenost učiteljev.

Claudia Isabel Rittel

Oscar Michalski je pri pouku etike samo mimogrede omenil, da je Jud. Posledica je bila, da se je fant soočil s smrtnim strahom, omajano pa je bilo tudi zaupanje njegovih staršev v nemško družbo. Le nekaj dni po navidezno nepomembnem priznanju takrat štirinajstletnega Berlinčana so ga začeli sošolci šikanirati, tepsti, simulirali so njegovo obešenje in ga naposled tako dolgo davili, da je za nekaj časa izgubil zavest. Vse to se je zgodilo v začetku leta 2017 na solidni berlinski šoli, kjer takšnih izpadov nasilja sploh ne bi pričakovali. Starši so se obrnili po pomoč na ravnatelja šole, ki se več tednov ni odzval. Nazadnje so starši sina, ki se v resnici imenuje drugače, izpisali iz šole in primer objavili v več medijih.

Primer Oscar ni edini, strokovnjaki za antisemitizem opažajo to temeljno težavo na številnih šolah v Nemčiji. »Antisemitizem je v preteklih letih postal viden, zastrašujoč in nasilen,« poudarja profesor politologije Samuel Salzborn, ki trenutno dela kot gostujoči profesor na Tehniški univerzi v Berlinu. »Obsega vse od verbalnega nasilja do nasilnih dejanj.«

Vladislava Zdesenko je odvetnica in zastopa starše v podobnih situacijah. Po njenih izkušnjah se vedno znova dogaja, da šolo zapustijo žrtve. »Storilci ostanejo, dejanje zanje nima posledic,« pravi. Deloma je krivo to, da šole niso dejavne – morda zato, ker je bolj preprosto, da šolo zapusti en učenec kot pa cela skupina. »Toda prav za Jude je to usoden signal,« poudarja Zdesenko. »Današnja mladina pravzaprav predstavlja prvo generacijo, ki se po holokavstu ne dojema več v vlogi žrtev.«

MRZEL VETER IZ DVEH SMERI

Mrzel veter za Jude je zapihal iz dveh različnih smeri sočasno: iz desničarskega okolja in iz islamskih krogov. Antisemitske izjave iz desnega tabora se kažejo večinoma kot zgodovinski revizionizem v zanikanju krivde za holokavst ali v tem, da pod vprašaj postavljajo obstoj izraelske države. Islamski antisemitizem pa, kakor pravi Salzborn, izvira iz antisemitskih virov v Koranu. Poleg tega je tesno povezan z bližnjevzhodnim konfliktom in pogosto enostransko preidentifikacijo Palestincev.

Na političnem področju se zdi, da se je desni antisemitizem trenutno ustalil pri stranki »Alternative für Deutschland« (AfD), ki je bila ustanovljena leta 2013. Nobena druga stranka nima med svojimi podporniki tako velikega števila antisemitov kot AfD. »Pri AfD se 55 odstotkov privržencev strinja z antisemitskimi izjavami,« pravi Salzborn. Pri drugih strankah jih je brez razlike približno 15 do 20 odstotkov – to je toliko, kot empirične raziskave povprečnega prebivalstva kažejo že dobrih 20 let. »Sicer pa niso vsi privrženci AfD antisemiti,« poudarja profesor iz Centra za antisemitske raziskave na Tehniški univerzi v Berlinu. Pa vendar imajo do antisemitskih izjav svojih funkcionarjev »zelo visoko stopnjo tolerance.« Poleg tega je stranka precej razširjena v desnem in desno radikalnem okolju.

In islamski antisemitizem? Ali Nemčija uvaža sovraštvo do Judov, s tem ko sprejema številne begunce iz muslimanskih držav? Niti ne, meni Jensen. Antisemitizem med begunci je komaj opazno bolj razširjen kot pri domačem prebivalstvu. »V primeru antisemitizma pri migrantih gre pogosto za mladostnike iz arabskih ali palestinskih družin, ki so bili rojeni v Nemčiji in so pripadniki druge ali tretje generacije,« pravi Jensen. Torej slabo integrirani mladostniki? Morda. Morda pa tudi tako zelo dobro integrirani mladostniki, da natanko vedo, s čim lahko provocirajo, meni Jensen. V zadnjem času spet vse bolj intenzivno opaža fenomen, da celo Nemci turškega porekla vse pogosteje vzbujajo pozornost z antisemitizmom.

POTREBNA JE REFORMA ŠOLSKIH UČBENIKOV

Vendar je vseeno, s katere smeri prihaja: »Antisemitizem je napačen,« poudarja Salzborn, »in vselej bi morali reagirati nanj.« To se trenutno na nemških šolah ne dogaja v zadostni meri, glede tega so si strokovnjaki enotni. Za veliko učiteljev in ravnateljev je to preveč. »Nemška izobraževalna politika je odpovedala,« pravi Salzborn.

Ker tudi politiki opažajo vse večjo težavo z antisemitizmom, je zvezni parlament v začetku leta 2018 odločil, da dežela potrebuje uradnika za antisemitizem. Od maja to funkcijo opravlja Felix Klein. Meni, da težava na šolah poteka vzporedno z razvojem družbe, le da v šolah pride bolj do izraza, in spodbuja k boljši ozaveščenosti. »Judovstvo mora izgubiti svoj mistični pomen in postati povsem običajen del Nemčije.« To se začne pri pouku. In v učbenikih. »Judje so se doslej v njih pojavljali zgolj kot žrtve holokavsta. Judovstvo pa je v resnici od nekdaj del Nemčije,« pravi Klein. O tem bi morali ozaveščati.

Strokovnjaki za antisemitizem vidijo težavo v učbenikih in izobraževanju učiteljev. Da bi učitelji v primerih kot je Oscar lahko bolj odločno odreagirali, bi se morali že med študijem bolje pripraviti na to, kako shajati z diskriminacijo – pa naj bo ta uperjena proti Judom, muslimanom, homoseksualcem, ženskam ali drugim.