Hitri vstop:
Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na glavno navigacijo (Alt 2)

Študentsko življenje v Nemčiji
Študij v hišici na drevesu

Malo denarja, vendar vseeno ne želijo živeti pri starših: večina študentov v Nemčiji si želi lasten dom. Nekateri se z visokimi najemninami v univerzitetnih mestih soočajo z veliko domišljije.

Claudia Isabel Rittel

  • <b>V študentskem domu</b><br><br>Irene živi v Mainzu v študentskem domu pri univerzi. Ob začetku študija so vsi študenti dobili prostor v domu, vendar to pogosto ni bil tisti študentski dom, v katerem bi si želeli biti. Študentka medicine si tako zdaj s kolegico deli stanovanje. »Študentje imajo tukaj vse, kar potrebujejo,« pravi. Stanovanja so opremljena, stroški pa fiksni. »Poleg tega imamo vsak teden aktivnosti, kot je na primer študentski bar, kjer lahko navežeš nove stike.« Foto: © Irene
    V študentskem domu

    Irene živi v Mainzu v študentskem domu pri univerzi. Ob začetku študija so vsi študenti dobili prostor v domu, vendar to pogosto ni bil tisti študentski dom, v katerem bi si želeli biti. Študentka medicine si tako zdaj s kolegico deli stanovanje. »Študentje imajo tukaj vse, kar potrebujejo,« pravi. Stanovanja so opremljena, stroški pa fiksni. »Poleg tega imamo vsak teden aktivnosti, kot je na primer študentski bar, kjer lahko navežeš nove stike.«
  • <b>V naravi</b><br><br>Poleti 2018 si je Lili v Freiburgu, kjer študira, v drevesu, štiri metre visoko, postavila hišico. V njej je velika postelja, pisalna miza in omarica z dvema kuhalnima ploščama. »Neverjetno dobro se počutim in ne zdi se mi, da bi kar koli pogrešala,« pravi. Skozi šest oken ima študentka okoljeznanstva direkten razgled v naravo. Na majhni terasi ima umivalnik, pod njim pa kompostno stranišče, tušira se v bazenu ali pa v svoji prejšnji stanovanjski skupnosti. Foto: © Lili Bauer
    V naravi

    Poleti 2018 si je Lili v Freiburgu, kjer študira, v drevesu, štiri metre visoko, postavila hišico. V njej je velika postelja, pisalna miza in omarica z dvema kuhalnima ploščama. »Neverjetno dobro se počutim in ne zdi se mi, da bi kar koli pogrešala,« pravi. Skozi šest oken ima študentka okoljeznanstva direkten razgled v naravo. Na majhni terasi ima umivalnik, pod njim pa kompostno stranišče, tušira se v bazenu ali pa v svoji prejšnji stanovanjski skupnosti.
  • <b>V lastni hiši</b><br><br> Philipp in njegova punca Ivonne sta konec leta 2015 od Philippovih staršev odkupila 159 kvadratnih metrov veliko hišo v Kölnu. Da lahko krijeta stroške kredita, oddajata dve od štirih sob. To ni vedno preprosto, ker večini študentov skoraj 15 kilometrov dolga pot do univerze ne ustreza. Philippa in Ivonne to ne moti. »Všeč nama je, da imava veliko prostora in mir,« pravi Philipp »in da se zvečer lahko na vrtu zlekneva v visečo mrežo.« Foto: © Philipp Verfürth
    V lastni hiši

    Philipp in njegova punca Ivonne sta konec leta 2015 od Philippovih staršev odkupila 159 kvadratnih metrov veliko hišo v Kölnu. Da lahko krijeta stroške kredita, oddajata dve od štirih sob. To ni vedno preprosto, ker večini študentov skoraj 15 kilometrov dolga pot do univerze ne ustreza. Philippa in Ivonne to ne moti. »Všeč nama je, da imava veliko prostora in mir,« pravi Philipp »in da se zvečer lahko na vrtu zlekneva v visečo mrežo.«
  • <b>Mini lastna hiška</b><br><br>Lisa Maria je svoj dom postavila v avtomobilsko prikolico. Tukaj ima na 20 kvadratnih metrih vse, kar potrebuje: posteljo, kuhinjo, kopalnico, pralni stroj, pečico in pomivalni stroj. K lastnemu tiny house projektu, o katerem snema tudi videoblog, jo je spodbudilo veliko povišanje najemnin v zadnjih letih. Za 35.000 evrov je študentka filozofije dobila lastno hišico v bližini Karlsruheja. Takoj ko bo dobila gradbeno zemljišče, se bo preselila tja in se priklopila na vodo in elektriko. Foto: © Lisa Maria Koßmann
    Mini lastna hiška

    Lisa Maria je svoj dom postavila v avtomobilsko prikolico. Tukaj ima na 20 kvadratnih metrih vse, kar potrebuje: posteljo, kuhinjo, kopalnico, pralni stroj, pečico in pomivalni stroj. K lastnemu tiny house projektu, o katerem snema tudi videoblog, jo je spodbudilo veliko povišanje najemnin v zadnjih letih. Za 35.000 evrov je študentka filozofije dobila lastno hišico v bližini Karlsruheja. Takoj ko bo dobila gradbeno zemljišče, se bo preselila tja in se priklopila na vodo in elektriko.
  • <b>V skupnem gnezdu </b><br><br>Študentka prava Tessa živi skupaj s fantom Andrejem v Mainzer Neustadt. Precej težko je bilo najti stanovanje, ki bi si ga lahko privoščila, zato se je preselila k fantu v stanovanje, ki ga je prevzel od prijatelja – pod starimi, ugodnimi najemnimi pogoji. Zdaj imata 45 kvadratnih metrov in plačujeta 500 evrov brez stroškov. V primerjavi s tem se zdi Tessi njeno prejšnje, 28 kvadratnih metrov veliko stanovanje v študentskem domu, za katerega je plačevala 420 evrov skupaj s stroški, precej drago. Foto: © Tessa Schmitz
    V skupnem gnezdu

    Študentka prava Tessa živi skupaj s fantom Andrejem v Mainzer Neustadt. Precej težko je bilo najti stanovanje, ki bi si ga lahko privoščila, zato se je preselila k fantu v stanovanje, ki ga je prevzel od prijatelja – pod starimi, ugodnimi najemnimi pogoji. Zdaj imata 45 kvadratnih metrov in plačujeta 500 evrov brez stroškov. V primerjavi s tem se zdi Tessi njeno prejšnje, 28 kvadratnih metrov veliko stanovanje v študentskem domu, za katerega je plačevala 420 evrov skupaj s stroški, precej drago.
  • <b>V stanovanjski skupnosti </b><br><br>Niklas že šest let živi v stanovanjski skupnosti v predmestju Kölna. Starši so mu dali na voljo hišo, v kolikor bo lahko sam pokril vse stroške. Zdaj si pet stanovalcev deli približno 200 kvadratnih metrov bivalnih površin in velik vrt. »Stanovanjska skupnost na tako veliki površini mi je zelo všeč. Vsak ima dovolj prostora zase, ne da bi pri tem motil ostale,« pravi Niklas. »Ne morem si predstavljati, da bi živel v majhnem stanovanju.« Foto: © privat
    V stanovanjski skupnosti

    Niklas že šest let živi v stanovanjski skupnosti v predmestju Kölna. Starši so mu dali na voljo hišo, v kolikor bo lahko sam pokril vse stroške. Zdaj si pet stanovalcev deli približno 200 kvadratnih metrov bivalnih površin in velik vrt. »Stanovanjska skupnost na tako veliki površini mi je zelo všeč. Vsak ima dovolj prostora zase, ne da bi pri tem motil ostale,« pravi Niklas. »Ne morem si predstavljati, da bi živel v majhnem stanovanju.«