Učne kulture Priprave na študij v Nemčiji

Raznolikost kot prednost
Raznolikost kot prednost | © Nejron Photo

Na nemških fakultetah študij zaključi le šest od desetih tujih študentov. Številni od njih se le s težavo privadijo različnim učnim kulturam. Kako se bolje pripraviti na študij v Nemčiji?

Kakšna je razlika med seminarjem in vajami? Kaj odlikuje dobro znanstveno argumentacijo? – Kdor se vpiše na nemško fakulteto, se mora najprej osvojiti osnovne spretnosti znanstvenega dela. To v enaki meri velja tako za nemške kot tuje študente začetnike. Toda slednji predstavo o dobrem znanstvenem delu pogosto prinesejo iz svoje dežele, ki pa ne ustreza tej, ki jo imajo njihovi nemški docenti.

Kaj je dobro znanstveno delo?

»Beseda ›scienc‹ ima indogermanski koren ›skei-‹, ki pomeni ›ločevati‹,« pojasnjuje Jürgen Bolten, profesor za mednarodno poslovno komuniciranje na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni. »Moderna znanost skuša v naši predstavi torej razločevati in pokazati podrobnosti. Veliko tujih študentov to izhodišče težko ponotranji. Kajti v šolah in na fakultetah na drugih koncih sveta je namesto analize v ospredju celostno mišljenje. Yvonne A. Henze je na Univerzi Georga Augusta v Göttingenu vodila vaje v mednarodnih kompetencah. Pojasnjuje: »Kitajski študenti pogosto izhajajo iz tega, da takoj ko nekaj preberejo in se to naučijo na pamet, te ideje in misli postanejo njihova intelektualna lastnina in da jo zato lahko uporabljajo brez navedbe vira. To temelji na drugačni učni kulturi, v kateri veliko vlogo igra predvsem reproduciranje.«

Poleg tega nemški maturanti interaktivne oblike pouka, kot je skupinsko delo in igra vlog, poznajo že iz šole. Vedo, da od njih pričakujemo kritično prevpraševanje in aktivno sodelovanje pri pouku. »V nasprotju s tujimi študenti, ki se jim zdi nespoštljivo, če se študenti s svojimi profesorji ali kolegi ne strinjajo,« pravi Henze.

Treba se je zavedati razlik

Nemški visokošolski zavodi si v okviru strategij internacionalizacije visokega šolstva prizadevajo za bolj ozaveščeno delo z različnimi učnimi kulturami: pred začetkom študija, na začetku ali med študijem nudijo na primer ustrezne priprave ali spremljevalni učni program in svetovanja s strani mednarodnih tutorjev. Tudi Zvezno ministrstvo za izobraževanje in znanost si v okviru svojega programa za kakovost poučevanja (Qualitätspakt Lehre) na visokih šolah prizadeva za projekte, ki so delno namenjeni mednarodnim študentom. Na izoblikovanje začetnih faz študija pa se osredotoča tudi program sveta visokošolskih rektorjev Nexus.

Prednost imajo študenti, ki so se že v domovini zgodaj srečali z nemško učno kulturo: sem na primer sodijo absolventi tako imenovanih PASCH šol. Na njih delajo učitelji, ki so se šolali v Nemčiji ali se udeležujejo nadaljnjih izobraževanj Goethe-Instituta ali centrale za šolstvo v tujini.

Prizadevamo si, da bi širšo skupino tujih študentov že doma seznanili z različnimi učnimi kulturami: program Goethe-Instituta Študijski most na primer naj bi učence iz Vzhodne Evrope in Centralne Azije od devetega razreda naprej jezikovno in kulturno pripravil na študij v Nemčiji, pri čemer pomembno vlogo igra razvoj občutka za različne učne in znanstvene kulture.

Raznolikost kot prednost

Svetovna visokošolska mreža za mednarodno učenje »Intercultural Campus« je leta 2004 sestavila krožno predavanje »Academic Styles«, ki je bilo na več kot osmih visokošolskih zavodih v petih deželah in je vsem študentom na voljo na spletu: »Docenti zastopajo različne nacionalne in strokovne kulture. Že način, kako različno so se lotili teme, pokaže razlike v akademskih kulturah,« pojasnjuje Bolten, ki je razvil »Intercultural Campus«, da bi s študenti delal na projektih, ki presegajo meje.

Cilj različnih projektov je, da učenci in študenti sploh ozavestijo to, da obstajajo različne učne kulture in da je to lahko tudi prednost. »Vendar je pri tem treba vedeti, zakaj se določene stvari počne tako, kot se jih: kompetenca hitrega branja na primer je na nemških univerzah pomembna, saj je penzum literature zelo obsežen. Poleg tega je treba predstavljati referate, kajti številna poklicna področja zahtevajo kompetenco prostega govorjenja pred večjimi skupinami,« pojasnjuje Henze. V najboljšem primeru skušajo tudi nemški docenti razumeti učne kulture svojih študentov in kritično prevpraševati lastna načela: morda pridejo tudi do sklepa, da ob dobrem sodelovanju mednarodna delovna skupina lahko razvije celo boljše rešitve.
 

Literatura

Gwenn Gundula Hiller: „Internationalität und Grenzlage als Lernressource“. In: Berkenbusch, G./v. Helmolt, K./Jia, W. (Hg.): Interkulturelle Lernsettings: Konzepte – Formate – Verfahren. ibidem-Verlag Stuttgart, Reihe „Kultur -Kommunikation - Kooperation“. S. 109–136. 2013.

Niels Klabunde: Wettlauf um internationale Studierende. 2014.

Dietrich von Queis: Interkulturelle Kompetenz: Praxis-Ratgeber zum Umgang mit internationalen Studierenden. 2009.