Ko se učitelji učijo Usposabljanja morajo biti poglobljena

Faze povratne informacije pri skupinskem delu imajo pomembno vlogo pri dobrih usposabljanjih.
Faze povratne informacije pri skupinskem delu imajo pomembno vlogo pri dobrih usposabljanjih. | Foto (izrez): © Woodapple – Fotolia.com

Kdor hoče učenke in učence česa naučiti, mora tudi sam vedno znova guliti šolske klopi. Pa vendar, kakšna so dobra usposabljanja? Na kaj lahko resnično vplivamo? In kako se usposabljanja spreminjajo v digitalni dobi? Pogovarjali smo se s pedagogom Frankom Lipowskym.

Gospod Lipowsky, če pomislite na lastne šolske dni: pri katerih predmetih ste še posebno blesteli?

Mislim, da sem bil najboljši pri telovadbi, matematiki in kemiji.

Ali je bilo to odvisno od vas ali od učiteljic in učiteljev?

Zagotovo so k temu v veliki meri prispevali učitelji, pa tudi moje zanimanje. Vsekakor se spominjam tudi ene od učiteljic angleščine, ki mi je precej pokvarila veselje do učenja in pouka tega predmeta.

Kako velik delež doprinesejo kompetence učitelja ali učiteljice k uspešnosti učencev?

Ta delež je primerljivo velik. Seveda sta zelo pomembna predznanje in motivacija, ki jo učenci in učenke prinesejo s seboj, vendar imajo od dejavnikov, ki vplivajo na pedagoški proces, največji vpliv prav učitelji in pouk. Značilnosti, ki se razlikujejo od šole do šole, kot sta na primer splošna klima na določeni šoli ter vodstvo šole, imajo v nasprotju s tem manjši vpliv na to, kar se učenke in učenci naučijo. V neki obširni meta analizi so delež, ki ga prispevajo učitelji in pouk ocenili na 30 do 35 odstotkov, kar pomeni, da je mogoče 30 do 35 odstotkov razlike v dosežkih učencev in učenk pripisati učiteljem in pouku.

Zakaj je pomembno, da se učitelji in učiteljice redno izobražujejo?

Kot prvo je faza, ki sledi dejanski poklicni izobrazbi, najdaljša faza v poklicnem življenju nekega učitelja ali učiteljice. V tem času se seveda zgodi veliko sprememb, tako družbenih kot tehničnih. Usposabljanja pomagajo učiteljem, da ostanejo na tekočem. Kot drugo poklicne kompetence – na primer to, kaj učitelji vedo in kako vodijo pouk – niso odvisne od tega, koliko poklicnih izkušenj imajo. Ne moremo torej sedeti križem rok in reči: kdor uči pet ali deset let, mu gredo reči kar same od sebe.

Kakšno je dobro usposabljanje?

Usposabljanje naj bi trajalo dlje časa. Povezovalo naj bi faze pridobivanja novih informacij, preizkušanja, refleksije in povratnih informacij. Učitelji naj bi naučeno tudi uporabili pri pouku ter dobili povratne informacije. Poleg tega je praviloma bolje, če usposabljanja ne gredo strokovno v globino, temveč v širino, tudi zato ker se lahko tako vodje usposabljanj kot tudi udeleženci in udeleženke posvetijo konkretnim učnim procesom in procesom razumevanja učenk in učencev. S tega vidika je na primer bolje ponuditi usposabljanje na temo »spodbujanje tekočega branja«, namesto da se ukvarjamo s temo »coachinga učencev« brez navezave na stroko, kajti pogoj za coaching so tudi dobre in konstruktivne povratne informacije, za kar spet potrebujemo navezavo na stroko. Druga značilnost uspešnih usposabljanj pa je, da obravnavajo teme in značilnosti pouka, za katere vemo, da so pomembne za učenje. Zato morajo biti udeleženci in udeleženke usposabljanj na tekočem tudi z raziskavami pouka. Poleg tega so pri dobrih usposabljanjih učitelji deležni tudi povratnih informacij, ter se jih spodbuja, da delajo v skupinah.

Ali lahko uspešnost usposabljanja sploh merimo?

Ja. Pri učinkovitih usposabljanjih lahko učitelji po usposabljanju na primer težave učenk in učencev natančno razločijo ter opišejo in predlagajo ustrezne možnosti pomoči. Da bi ugotovili, ali učitelji po usposabljanju pri pouku delajo kaj drugače, lahko vprašamo učenke in učence ali pa opazujemo pouk – v idealnem primeru pred in po usposabljanju ter s primerjavo ene kontrolne skupine.

S pomočjo videoposnetkov lahko učitelji vidijo, kakšen učinek dosežejo pri pouku ter se lažje posvetijo refleksiji. S pomočjo videoposnetkov lahko učitelji vidijo, kakšen učinek dosežejo pri pouku ter se lažje posvetijo refleksiji. | Foto (izrez): © Woodapple – Fotolia.com Kako se lahko učitelji sami najbolje zavedo tega, kakšen učinek ima njihov pouk?

Videoposnetki so zelo uporabno sredstvo. Ne nudijo zgolj pomoči pri osvežitvi spomina, temveč pomagajo tudi pri pridobivanju distance do lastnega dela, ter omogočajo, da si posamezne scene ogledamo večkrat. Vendar učiteljev pri tem ne smemo pustiti samih, temveč jim je treba na usposabljanjih nuditi podporo, da lahko na primer spoznajo povezavo med lastnimi dejanji ter reakcijami in učenjem učenk in učencev.

In kako lahko takšne videoposnetke konkretno uporabimo za izboljšanje pouka?

Obstajajo na primer tako imenovane Lesson Studies, koncept profesionalizacije, ki izvorno prihaja z Japonske. Pri tem učitelji in učiteljice v skupini pripravijo eno učno enoto. Nato jo eden od njih izvede pri pouku, ostali so tudi prisotni, snemajo in si zapisujejo, kaj prispevajo učenci in učenke ter kako se odzivajo na naloge in vprašanja učitelja. Nato videoposnetke in zapiske skupaj ocenijo ter na novo načrtujejo učno uro. Cilj je »brezhibna« ura, ki jo razvijejo po nekaj poizkusih in jo je mogoče uporabiti v vseh razredih.

To zveni zelo zapleteno.

Res je, vendar se dolgoročno obrestuje, še zlasti takrat, ko damo tako pripravljeno učno uro na voljo celotnemu kolektivu in ko lahko tudi sami uporabljamo takšne ure iz kolegija. Poleg tega se poveča poklicno zadovoljstvo ter dojemanje lastnega učinka, če delaš v teamu in vidiš, kaj vse lahko kot učitelj vse dosežeš.

Katere posebnosti moramo upoštevati pri usposabljanjih za učiteljice in učitelje tujih jezikov?

Zanimivo je, da to področje ni toliko raziskano kot matematično-naravoslovno. Načeloma pa velja, da številne lastnosti dobrih usposabljanj veljajo tudi na področju tujih jezikov. Posebne lastnostni pridejo v igro najbrž tedaj, ko tematiziramo konkretne načine dela in pristope poučevanja tujih jezikov, torej na primer ko gre za usposabljanje namenjeno spodbujanju bralnega razumevanja v tujem jeziku. V tem primeru je pomembno, da se učitelji med usposabljanjem seznanijo s strategijami in postopki, s katerimi bodo pri učencih z večjo verjetnostjo dosegli učinkovito znanje.

Dandanes je čedalje več stvari digitaliziranih, kar ponuja nove možnosti usposabljanj. Kako vi ocenjujete ta potencial?

Zelo pozitivno. Usposabljanja preko spleta zagotovo ne bodo nadomestila prireditev v živo, vendar so vsekakor zelo dobra dopolnitev. Morda lahko potencial ponazorimo z naslednjim primerom: obstaja ameriški program za usposabljanje, ki je namenjen izboljšanju interakcije med učitelji in učiteljicami na eni ter učenci in učenkami na drugi strani. Učitelji in učiteljice, ki sodelujejo, morajo vsaka dva tedna eno uro pouka posneti na video, ki ga preko zaščitene platforme pošljejo vodji usposabljanja. Ta nato ciljno izbere nekaj mest videoposnetka, ki se ujemajo s temo usposabljanja, ter prosi učitelja ali učiteljico, naj te dele komentira. Sledi telefonski pogovor, med katerim naredita načrt, kaj sledi iz opažanj za nadaljnjo prakso pouka. Ta postopek se vsaka dva tedna ponovi. S takšnim načinom usposabljanj se seveda odpirajo posebne možnosti še zlasti za decentralizirane Institucije, kot je Goethe-Institut.
 

Frank Lipowsky Frank Lipowsky | Foto: © Frank Lipowsky Frank Lipowsky je po poklicu osnovnošolski in srednješolski učitelj. Po petih letih dela v šoli se je vrnil na univerzo. Od leta 2006 je profesor za pedagogiko na Univerzi v Kasslu. Glavni predmet njegovega raziskovanja je profesionalizacija učiteljev in učiteljic.
 

LiteraturA

Lipowsky, Frank (2016): Unterricht entwickeln und Lehrpersonen professionalisieren. Ansätze und Impulse aus der Fortbildungsforschung. In: Pädagogik 68. Jg., H. 7‐8, S. 76‐79.
 
Lipowsky, Frank/Rzejak, Daniela (2015): Wenn Lehrer zu Lernern werden – Merkmale wirksamer Lehrerfortbildungen. In: Lin‐Klitzing, Susanne/Di Fuccia, Daniel/Stengl‐Jörns, Roswitha (Hg.): Auf die Lehrperson kommt es an? Beiträge zur Lehrerbildung nach John Hatties „Visible Learning“. Bad Heilbrunn: Klinkhardt, S. 141-160.
 
Lipowsky, Frank/Rzejak, Daniela (2015): Lehrerfortbildungen lernwirksam gestalten – Ein Überblick über den Forschungsstand. In: ZfL Magazin 1. Jg., H. 1, S. 5‐10.