SAMOEVALVACIJA PRI POUKU SEM TUKAJ – RAD BI TJA

Ali sem to razumel?
Ali sem to razumel? | Foto: © Hast du den Flow? - photocase.de

Samoevalvacija ti pomaga, da lahko sam aktivno usmerjaš svoj učni proces. Zato predstavlja pomemben korak na poti k večji avtonomiji. Kaj potrebuješ, da ti bo ta korak uspel? Za kakšne oblike gre? In kako samoevalvacija vpliva na učiteljevo vlogo?

Ko učenci ocenjujejo sami sebe, prevzamejo nalogo, ki jo učitelji praviloma vidijo kot eno svojih glavnih kompetenc. Tudi učenci praviloma pričakujejo, da jih bo nekdo popravljal ter jim dajal povratne informacije, kaj obvladajo in česa še ne znajo tako zelo dobro. Pa vendar učenje ni pasivni proces. Človek se ne more adekvatno naučiti vsega, kar mu predstavijo: to znanje je treba namreč najprej aktivno osvojiti in usvojiti. Zato je torej za vse, ki se učijo, pa naj obiskujejo pouk ali ne, pomembno, da svoje učne strategije do določene mere usmerjajo sami. Za to pa morajo vedeti, ali so zastavljene cilje dosegli. Ti cilji lahko prihajajo od zunaj – v obliki nalog, tečajev ali izpitov – ali pa si jih učenci zastavijo sami.

PRI SAMOEVALVACIJI POMAGAJO JASNI KRITERIJI

Samoevalvacija učence spodbuja pri tem, da spoznajo svoje močne in šibke točke, ter temu ustrezno prilagodijo svoje učne navade. Seznami z »že znam« opisi, kot jih med drugim uporabljajo na kontrolnih seznamih Jezikovnega portfolia, učencem omogočajo, da sami določijo svojo stopnjo znanja. S pomočjo spretnosti, ki so razčlenjene na posamezne »znam« opise, lahko ponazorimo, da na primer neka učenka ali učenec pri branju dosega višjo stopnjo kot na drugih področjih. Številni učbeniški kompleti so prevzeli ta princip, tako da na koncu vsake učne enote najdemo »že znam« opise, ki se nanašajo na učne cilje pretekle lekcije. Učenci lahko označijo to, kar že znajo, kar bi želeli še poglobiti ali pri čemer potrebujejo pomoč.

Kriteriji evalvacije se lahko nanašajo tudi na posamezne učne naloge, na primer na prezentacijo, plakat ali besedilo. Dvojni učinek takšnih kriterijev pride na primer do izraza pri pripravah na izpite. Če učenci poznajo kriterije neke pisne naloge, lahko tudi sami vadijo tiste reči, ki jih še ne obvladajo najbolje. Pri samem izpitu, ko si učenci ne morejo pomagati z učiteljem, pa le ti služijo kot kontrolni mehanizem, da lahko učenci sami pazijo na določene napake ali formulacije.

Vsekakor pa takšni kriteriji pogosto niso sami po sebi razumljivi. Takrat je naloga učitelja, da določen kriterij, njegove možnosti in uporabo, pokaže na primerih, besedilih ali rešitvah. Tako učenci lažje spoznajo, kaj je bistveno, povečata pa se tudi kakovost in natančnost njihove samoevalvacije.

V naprej podani kriteriji pa lahko tudi omejujejo, če ne pokrivajo vidikov, ki so za posameznega učenca trenutno pomembni. Korak h kriterijem, ki jih učenci formulirajo sami, uspe, ko vedo, kako ocenjevati posamezne segmente. Jezikoslovka Karin Kleppin zato pred tem korakom za vajo predlaga Samoevalvacijo na meta ravni. Učenci pri določeni nalogi prejmejo posebne kriterije. V prvem koraku označijo le kriterije, za katere mislijo, da jih lahko ocenjujejo sami. Tej individualni samooceni učencev sledi skupna diskusija, ali je mogoče in kako lahko posamezni kriterij preverijo sami. Kriterij »Na koncu sem preveril, da v besedilu ni napak, ki jih po navadi počnem.« je konkretnejši od kriterija »Nisem naredil napak.« Vsebuje namreč napotek in upošteva individualne težave.

Klasično sredstvo samoevalvacije: opomnik Klasično sredstvo samoevalvacije: opomnik | Foto: © Willing-Holtz – plainpicture

NAJ INDIVIDUALNI UČNI NAPREDEK POSTANE VIDEN

Pomembna funkcija samoevalvacije je, da učenci ozavestijo individualni učni napredek. Ko vidijo, kako so sami napredovali, lahko ohranjajo motivacijo kljub delu v skupini z večjimi razlikami v znanju. Enako velja za učence višjih stopenj, ki včasih le težko prepoznajo svoj napredek. Tukaj navajamo nekaj možnosti:

  • Učenci naj redno pišejo kratka besedila, za katera imajo na voljo nekaj minut in govorijo o temah, ki zanje niso pretežke. Na koncu učenci vsak zase preštejejo besede ter njihovo število vnesejo v preprost diagram. Čez nekaj dni ali tednov se pokaže, kako je proces pisanja postal bolj tekoč in da se besed v tujem jeziku vse lažje domislijo. Sčasoma lahko dodamo ostale evalvacijske metode, tako da vključimo nadaljnje aspekte kot so pravilnost in razumljivost besedil.
  • Učenci nalogo, ki je še pred časom zahtevala veliko truda, rešijo še enkrat. Nato sami primerjajo oboje rezultate ter zapišejo dve do tri točke, kjer so se pri drugem poskusu bolje odrezali kot pri prvem.
  • Učenci v posebni mapi zbirajo svoje izdelke, kot je na primer pri pouku napisana elektronska pošta, obnove, primeri dialogov ter zvočni posnetki in beležijo, kako se v teh izdelkih odraža njihov napredek.

SAMOEVALVACIJA SE ODRAŽA PRI POUKU

Kadar učenci v okviru pouka ocenjujejo sami sebe, kaj že obvladajo in česa še ne, upravičeno pričakujejo, da bodo njihove individualne potrebe čim bolj zastopane. To lahko na primer pomeni, da dobijo individualne ali vsaj z določeno potrebo povezane nasvete ali pa da imajo pri svojih aktivnostih možnost izbire. Scenaristično zasnovani učni koncept Fide, ki so ga razvili za integracijsko področje do stopnje B1, razkriva, kako lahko s pomočjo portfoliov in samoevalvacije upoštevamo potrebe učencev.

Ker morajo učenci razumeti kriterije ocenjevanja, da lahko ocenjujejo sami sebe, samoevalvacija pripomore k večji transparentnosti. Tudi ocene učitelja bodo tako lažje razumeli. Poleg tega učenci lažje dosežejo učne cilje, če jih s pomočjo kriterijev razdelijo na posamezne komponente. Tako se da bolje načrtovati učni uspeh in spodbujati motivacijo.

Ne nazadnje samoevalvacija pripravlja učenca tudi na čas, ko ne bo več v šoli ali ko bo zaključil tečaj. Učenci, ki znajo svoj napredek preveriti z metodami, ki jih izberejo sami, ter, ko je to potrebno, ustrezno prilagoditi svoj način učenja, so dobro pripravljeni na vseživljenjsko učenje.

Samoevalvacija naj ne bi izrinila ali nadomestila ocene, ki jo poda učitelj ali eksterni testi, temveč jo dopolnila. Temu načelu sledi tudi uvrstitveni test Dialang, ki je kombinacija samoevalvacije in testnih vprašanj. Povratne informacije in zunanje potrditve so pomembne. Skupaj s samoevalvacijo podajo uravnoteženo podobo. Na tej podlagi lahko učitelji in učenci skupaj določajo cilje in učne strategije.