Razstava
Evropa – dediščina humanistov

pe, 18.02.2022 -
ne, 27.03.2022
7:00 - 22:00 Filozofska fakulteta

Dokumentarna razstava Evropa – dediščina humanistov je koprodukcija Goethe-Instituta Ljubljana in Cankarjevega doma Ljubljana s pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Razstava bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (avla, 1. nadstopje – Oddelek za zgodovino, 3. nadstropje – Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko) na ogled med 18. 2. in 27. 3. 2022.

Na e-odprtju razstave, ki bo v torek, 22. februarja 2022, ob 18.00 v avli Filozofske fakultete, bodo spregovorili:

• prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete,
• dr. Alix Landgrebe, direktorica Goethe-Instituta Ljubljana,
• izr. prof. dr. Sašo Jerše, prodekan Filozofske fakultete in predsednik Slovensko-nemškega društva štipendistov.

E-odprtju bo sledil pogovor Humanizem, & zgodovinopisje, prvi v ciklu Humanizem, & mi, ki ga Goethe-Institut Ljubljana in Filozofska fakulteta pripravljata v sodelovanju z Aufhebung ­– mednarodnim heglovskim združenjem in Slovensko-nemškim društvom štipendistov.

Dogodek bomo v živo prenašali na našem YouTube kanalu in Facebook strani.
 
Evropa – dediščina humanistov se poklanja evropski dediščini humanizma in predstavlja pionirje in pionirke humanistične misli, ki so s širjenjem svojih idej ključno prispevali k razvoju evropske družbe skupnih vrednot. Razstava se osredotoča predvsem na evropske vrednote, kot so človeško dostojanstvo ne glede na spol, starost, etnično poreklo in vero, svoboda, demokracija in kritično mišljenje.

Poleg razstave smo pripravili tudi digitalno publikacijo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku:

Evropa - dediščina humanistov

Erbe der Humanisten
 

Ideje in vrednote, ki utemeljujejo sodobno Evropo in njene sosede, so bile zasnovane in uveljavljene v času renesanse in velikih humanistov. Razstava Evropa – dediščina humanistov ne predstavlja le slovitih učenjakov in mislecev med 15. in 18. stoletjem, temveč tudi manj znane humaniste in humanistke, ki so se uresničevali v senci svojih sodobnikov. Vse te vplivne osebnosti so s svojimi nazori in vrednotami trajno zaznamovale Evropo in ideale Evropske unije. Razstavo lahko štejemo za razširjeni »kdo je kdo« imen, ki so botrovala »rojstvu« evropskih vrednot.

Predstavljeni člani in članice:

Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Flandrija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija.

Na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti je slovenska predstavnika na razstavi izbiral zgodovinar doc. dr. Marko Štuhec (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Med predstavljene humaniste je uvrstil Primoža Trubarja, tvorca slovenskega knjižnega jezika in vodilnega slovenskega protestanta, ter Avguština Prygla, klerika in polihistorja, ki je najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. st. na Slovenskem.

Prisrčno vabljeni!