Muzej Sigmunda Freuda v ulici Berggasse 19 na Dunaju je pravzaprav muzej odsotnosti. Legendarne preproge, kipci in slike so leta 1938 s Freudom emigrirali v London, nedavno pa so novo domovino našli v čudovito oblikovani, v limitirani in numerirani izdaji dosegljivi knjigi Lotharja Müllerja, ki bi jo lahko že samo po sebi označili za (zbirateljski) objekt poželenja. Prozaični naslov »Freudove reči« zaobjema tako abstraktne sanjske podobe in »poslednje reči«, t.j. Freudov odnos do minljivosti. Po drugi strani p naslov označuje tudi konkretne predmete, ki so Freudu kot strastnemu lovcu (na živali!) in zbiratelju umetnin in tehničnih inovacij iz različnih zgodovinskih obdobij služili ne le kot estetska dekoracija ali naložba, temveč kot »material za razlago sanj« in elementi »repertoarja prispodob, ki mu je pomagal razvijati in ponazoriti svojo novo znanost«. Psihoanalitik in njegovi pacienti so s pomočjo arhetipskih figuric lažje razkrivali in ubesedovali prikrite vzorce.
