Kristina Sprindžiūnaitė priporoča
Kein Sturm, nur Wetter (Ne vihar ne Sturm, le vreme)
Judith Kuckart (letnik 1959) na literarnem prizorišču ni novinka, četudi prihaja s področja plesnega teatra. To nehote pomislimo ob njenih plastičnih likih in prefinjenem ritmu. Da, pa tudi ob čustveni intenzivnosti, ki bralca posrka. Spomini so prepredeni z vizijami, preverjeno sredstvo, kako pokazati, kaj v življenju je bolj ali manj spodletelo, in kako se pripovedno približati človeškim možganom. Kajti nevrobiologinja raziskuje vse, zaradi česar so naši možgani dokazano organ medčloveških odnosov. In ti možgani mimogrede lahko zelo dobro vzpostavljajo in legitimirajo magičnost števil: število 18 v odnosu do starosti se pojavi v več konstelacijah.
Prizori se premikajo naprej in nazaj v času, vendar pa to v nas ne vzbuja zmedenosti, temveč občutek organske skladnosti, saj vendar tudi sami nikakor ne pripovedujemo kronološko urejeno. Vmesni prostor zapolnjujejo zapiski dnevniške ravni, ki prehajajo od subjektivnih opazovanj k opazovanju zunanje osebe ter od dogajalne k delovni svetlobi. Tudi te menjave v glavi gotovo spodbujajo misli ne glede na to, ali smo tisto, kar smo pozabili, ali pa še kaj več. Kajti: zgodbe se ne končajo, ko se končajo knjige.
DuMont
Judith Kuckart
Kein Sturm, nur Wetter
DuMont, Köln, 2019
ISBN 978-3-8321-8386-8
224 strani