Ilona Burka priporoča
Picknick im Dunkeln

Angleški komik Stan Laurel se nenadoma znajde v čisti temi, morda v predoru. Tipaje se pomika naprej in naleti na živo bitje – izkaže se, da je Tomaž Akvinski. Tako se začne skrajno smešno in navdušujoče filozofsko potovanje, a tudi smrtno resna pripoved. Kako sta se lahko tukaj srečala? Zakaj prav onadva? Človeka, ki ju ločuje sedemsto let; prvi, ki ljudi nasmeji, in drugi, ki jih izobražuje. En, ki ljudem v veselje počne neumnosti, in en, ki v vsem in povsod išče smisel. En debel in inteligenten, drugi vitek in še zdaleč ne tako inteligenten. Malo nadrealistične in nenavadne sanje. Tipanje skozi temo in obskurnost – da bi prispeli do luči. Nekaj Becketta, malo Dantejeve Božanske komedije in v slogu bufonade.

Polagoma se razkriva življenjska pot obeh, sijajne retrospekcije so prepričljive in pristne, in vse si zaslužijo lastno pripoved. Tomaž Akvinski pozna svet le do leta 1274 in se ne zna smejati, ne razume humorja in se ne zna preprosto veseliti. Stan mu poskuša razložiti potek in razvoj sveta in si obenem odgovoriti na eksistencialna vprašanja. V pogovorih prihajajo na dan vrednote sodobnega časa, porajajo se vedno nove neobičajne miselne igre, filozofske razprave o veri, obstoju ali neobstoju boga, o smrti in tudi o življenju, mišljenju in smehu, hitrosti in načinu življenja sodobnega časa. Vse to pa, da bi prišli do luči in do konca, do konca življenja. Tako kot v filmu, ki se zaključi z napisom »Konec«.


Hanser Verlag