Didaktika nadaljnjega izobraževanja in učna načela za učitelje nemščine
Didaktični pristop k usposabljanju v seriji „Deutsch Lehren Lernen“ (DLL) temelji na akcijskih raziskavah in projektih raziskovanja prakse. Učitelji oz. učiteljice opazujejo in razmišljajo tako o svojih učnih urah kot tudi o učnih urah drugih udeležencev, da bi izboljšali svojo učno prakso. Posnetki učnih ur iz različnih okolij in ciljnih skupin po vsem svetu podpirajo ta proces ter posredujejo dragocena metodološka in didaktična načela in smernice.
Akcijsko raziskovanje
DLL uporablja metode akcijskega raziskovanja za praktično usposabljanje učiteljev:
DLL neprekinjeno ponuja predloge za opazovanje tako svojih kot tudi tujih učnih ur.
DLL omogoča prepoznavanje in preizkušanje novih možnosti delovanja v razredu.
Pridobivanje teoretičnega znanja se pri DLL dopolnjuje z raziskovalnim in razmišljujočim izkustvenim učenjem.
DLL pristopa k poučevanju iz perspektive znotraj razreda in se pri tem močno osredotoča na učno načelo usmerjenosti v učne kompetence.
Prof. Dr. Michael Legutke na konferenci didacta 2012 razlaga idejo usmerjenosti k učnim kompetencam:
V okviru usposabljanja DLL se učitelji seznanijo z naslednjimi smernicami in metodično-didaktičnimi načeli:
Usmerjenost k učencem upošteva individualnost, interese in potrebe učencev jezika. To med drugim pomeni, da uporabljamo različna učna gradiva in oblike dela, saj upoštevamo konkretne učne skupine, svojim učencem pa puščamo tudi možnost izbire različnih nalog in pristopov. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da to pozitivno vpliva na motivacijo učencev.
Načelo aktiviranja učencev temelji na predpostavki, da tisti učenci, ki se aktivno ukvarjajo z obravnavano snovjo, jo tudi bolj poglobljeno predelujejo in zato lahko dosežejo boljše učne rezultate. Aktivni učenci sodelujejo pri pouku tako, da postavljajo vprašanja in sklepajo, med seboj izmenjujejo ideje, sami odkrivajo jezikovne strukture ali poskušajo opisati zakonitosti, prevzemajo organizacijske naloge in naloge za nadzor učenja ter celo učne dejavnosti. Aktivni učenci delajo z večjo motivacijo in koncentracijo v ustreznih kontekstih nalog. Bolje se zavedajo, kaj zmorejo in kako se učijo jezika.
Načelo usmerjenosti k interakciji pomeni, da učence spodbujamo k medsebojnemu sodelovanju pri izvajanju nalog. To na primer pomeni, da lahko izražajo svoja mnenja in se odzivajo na druge ter še veliko več. V skladu s tem morajo biti naloge zasnovane tako, da učenci medsebojno sodelujejo, na primer v obliki iger vlog, z uporabo različnih oblik socializacije ali z nalogami, ki od njih zahtevajo, da se o nečem pogajajo, nekoga prepričajo ali obvestijo o nečem, česar druga oseba še ne ve.
Po načelu spodbujanja samostojnega učenja je treba učencem pomagati, da se zavestno in samorefleksivno ukvarjajo z lastnim učenjem. Od samega začetka naj bodo učne odločitve in postopki usmerjeni v čim učinkovitejšo uporabo jezikov, ki jih že znajo, in predhodnih izkušenj pri učenju jezikov ter hkrati v pripravo učencev na učenje drugih (tujih) jezikov.
Jezikovno vedenje je vedno vpeto v socialne kontekste, ki jih med drugim določa tudi kultura. Zato je pomembno, da pri pouku ustvarjamo učne situacije, v katerih lahko učenci doživijo kulturni značaj sporazumevanja v tujem jeziku. Pri tem sami zaznavajo podobnosti in razlike z lastnim sporazumevalnim vedenjem. V najboljšem primeru učenci pridobijo znanje in sporazumevalne strategije, da se lahko orientirajo v realnosti življenja v nemško govorečem okolju.
Usmerjenost k nalogam je tesno povezana z usmerjenostjo k dejanjem. V skladu s tem načelom se morajo učenci soočati z nalogami, ki so povezane z njihovim vsakdanjim življenjem ali pa jih pripravljajo na prihodnje jezikovno delovanje. Imeli naj bi priložnost odkriti „prava“ vprašanja in nanje odgovoriti v tujem jeziku. Novo besedišče in slovnična pravila imajo pri tem lahko pomembno vlogo, vendar niso – kot denimo pri izoliranih slovničnih vajah – v središču zanimanja.
Večina učencev nemščine se je že učila kakšen drug tuji jezik, kar jim lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju določenih struktur ciljnega jezika in pri razumevanju pomena besed. Pouk naj zato v duhu usmerjetnosti k večjezičnosti izhaja iz obstoječih jezikovnih in komunikacijskih izkušenj učencev.
