arendt 50

arendt50 © Goethe-Institut Ljubljana

50. obletnica smrti Hannah Arendt

Leta 2025 bo minilo 50 let od smrti Hannah Arendt. Obletnica je dobra priložnost, da se spomnimo te filozofinje in obudimo njeno delo. Hannah Arendt še danes velja za eno od izjemnih mislecev 20. stoletja. Ukvarjala se je s temami, ki so v današnji družbi zelo aktualne in ponujajo veliko gradiva za raznovrstne razprave.

Teme projekta so po eni strani misli Arendt, ki se spopadajo z zlom, njeno preučevanje vprašanja, zakaj načeloma zelo nadarjeni ljudje delajo velike napake v politični presoji, in vprašanja iz njenega glavnega filozofskega dela Vita Activa, v katerem je razvila teorijo političnega delovanja, tj. obravnava vprašanje, kakšno naj bi bilo aktivno sodelovanje državljanov v javnem življenju. Tudi njena teorija totalitarizma, čeprav dandanes nemara sporna, je v mnogih pogledih izjemno aktualna.

Večplastne predstavitve ene najpomembnejših intelektualk (oz. t. i. public intelectual) 20. stoletja – ni se imela namreč za filozofinjo – se bomo s partnerji, tj.  Mini teatrom, Cankarjevim domom in Filozofsko fakulteto, lotili na različne načine oziroma s pomočjo več medijev in različnih formatov:

  • Knjižna predstavitev: 24. 4. – Pogovor ob knjigi: Pisma 1925–1975 in druga pričevanja, izdana v sozaložništvu Založbe FF in Goethe-Instituta v Klubu CD.
  • Filmska predstavitev: 7. 5. – Kinotečni film Hannah Arendt režiserke Margarethe von Trotta z Barbaro Sukowo v glavni vlogi.
  • Odrska predstavitev: 24. in 25. 5. – predstava Hannah Arendt: ne(človeško) stanje v Mini teatru
  • Diskurzivna predstavitev: 10. do 11. 10. – Dneva Hannah Arendt o aktualnosti njene misli v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Mirovnim inštitutom in Cankarjevim domom.

O Hannah Arendt

Hannah Arendt Foto: Barbara Niggl Radloff © Wikimedia

Hannah Arendt (1906–1975) je bila nemško-ameriška politična teoretičarka in publicistka. Rodila se je v Lindnu pri Hannovru in odraščala v Königsbergu. Študirala je filozofijo pri Martinu Heideggerju, doktorirala pa je pri Karlu Jaspersu. Po vzponu nacistov na oblast leta 1933 je pobegnila najprej v Francijo, nato pa leta 1941 emigrirala v ZDA.

Pozornost je pritegnila s pronicljivo analizo totalitarne oblasti, zlasti v delu Izvori totalitarizma (1951). Med njena najpomembnejša dela sodita še Vita activa (1958) in Eichmann v Jeruzalemu (1963), kjer je oblikovala znameniti pojem »banalnost zla«.

V središču njenega mišljenja so bila vprašanja moči, svobode, odgovornosti in presoje – vedno z namenom razumeti politično delovanje in človeško sobivanje. Hannah Arendt velja za eno najvplivnejših osebnosti 20. stoletja.

Odzivi v medijih

Dogodki

Magazin

  • Hannah Arendt

    Petdeset let po njeni smrti mišljenje nemško-ameriške filozofinje in pisateljice Hannah Arendt brez dvoma ostaja aktualno. Njeno delo nas spodbuja k tem, da ob kompleksnih izzivih sodobnosti prevprašujemo svobodo, odgovornost in sposobnost presojanja. V dosjeju se življenju in delu Hannah Arendt približujemo raznoliko in večplastno ter vabimo k razmisleku o njenih idejah v današnjem kontekstu: Kaj danes pomeni misliti in delovati v duhu Hannah Arendt?

  • Intervju s Thomasom Meyerjem

    Dejanje kot svoboda

    Pred 50 leti je umrla Hannah Arendt, verjetno najpomembnejša intelektualka 20. stoletja. Zakaj je njeno mišljenje danes tako pomembno in kakšno vlogo pri tem igrajo leta, preživeta v izgnanstvu, v intervjuju razkriva profesor filozofije Thomas Meyer.

Sledi nam