Natančne risbe in kompozicije delujejo, kot bi jih narisal robot ali pa bi bile narejene v fotošopu. Pravzaprav se za izpiljenimi detajli in sijočimi barvami skriva skrbno ročno delo, pri katerem lahko tu in tam opazujemo avtorja v videih na Instagramu. Čarobnost stripa kot umetnosti se kaže v tem, da bralk in bralcev ne vodijo ali ženejo naprej niti stavki, ki jih je napisal pisatelj, niti podobe, ki so jih filmarji nanizali v določenem vrstnem redu in času. Strip režira bralec oz. bralka sam/a, sam/a določa tempo branja in odloča, katerim podrobnostim bo posvetil/a pozornost. Toda to zahteva tudi določen napor – zgodbo lahko preberete v eni sapi ali pa se dlje pomudite ob podrobnostih in risbah, ki vas še posebej nagovarjajo. Happy Place je kot pribežališče, v katerem se bralke in bralci lahko skrijejo pred dozdevno na glavo obrnjenim vsakdanom, svojim predstavam in sanjam pustijo prosto pot in se pošalijo na lasten račun.
