© Rowohlt, Hamburg 2020
Hugo von Tschudi je za številne umetnostne zgodovinarje in ustvarjalce muzejev, še posebej, če se zanimajo za Berlin na prelomu 19. stoletja, kulten lik. Knjiga avtorice Mariam Küshel-Hussaini pa Tschudija danes predstavlja širšemu krogu ljudi.
Zamisel, da bi o zgodovinski osebi pisala v literarizirani obliki, avtorica udejstvuje s poigravanjem z različnimi umetnostnimi stili. Povsem na začetku knjige se srečamo z »mehkim zrakom«, našo pozornost nekoliko dlje kot običajno prevzame pogled na brsteče drevo. Tudi osebe se gibljejo počasi. Večkrat jih zalotimo pri samoopazovanju kot pri napetih dogodivščinah. Toda posebnost te zgodbe je način pripovedovanja in ne dogajanje samo.
Predstavljena resničnosti je do neke mere zamegljena in kot bi bila zarisana s pastelno kredo. Specifična ubeseditev in ritmika stavkov in odstavkov še dodatno podkrepita poetično ponazoritev in impresionistično optiko.
Politično in gospodarsko zgodovinopisje sta za avtorico manj zanimiva, kljub temu pa smo priča nekaterim pomembnejšim dogodkom. Berlin, evropska metropola, ki je na pragu 20. stoletja podvržena številnim korenitim spremembam, je prikazan skoraj pravljično, da ne rečemo neverjetno.
Naslovni junak je avtentična oseba: legendarni direktor Nacionalne galerije v Berlinu je kupil več kot trideset del tujih slikarjev, kot so Manet, Monet in Degas, s čimer je sprožil estetsko revolucijo, ki ji je cesar Wilhelm II nasprotoval, saj mu impresionistične ekstravagance, ki jih je sam opisal kot »provokativne«, nikakor niso ugajale. Scena, ki opisuje soočenje Tschudija in Wilhelma, je eden pripovedno najmočnejših odlomkov knjige. Poleg njiju se v knjigi pojavijo številne druge zgodovinske osebe. Večinoma gre za predstavnike elite, zgornjih družbenih slojev, podjetnike, umetnike, veljake in dostojanstvenike, recimo industrialca Waltherja Rathenaua ali Maxa Liebermanna, soustanovitelja berlinske secesije.
Knjigo Miriam Kühsel-Hussaini lahko umestimo v dlje trajajočo razpravo o možnosti razprave o umetnosti in zgodovini. Vsekakor je Tschudi dobro izhodišče za zanimiv pogovor o sodobni literaturi.
Rowohlt Verlag