In zakaj je ta kratki roman tako poseben? Prinaša sveže stališče do demence: vedrino, tolažbo, duhovitost in ljubeznivost. In tudi demenco kot priložnost za sinovo odpuščanje očetu, ki je dajal prednost svoji drugi ženi, tri otroke pa po prezgodnji smrti njihove matere odrinil na drugo mesto. Ali celo tretje, za poslovno kariero. V knjigi ni opisov obupa, izgorelosti bolnikovega okolja. Gane nas nežen (očetovski) odnos Davida do očeta (ki je postal otrok). Njuni dialogi so prežeti s tiho komiko. Dogajalni čas je okrog 4 leta.
Ob filmu o Sissi oče izreče temeljno misel knjige: »Kakšen kič. Kakšna leporečna vatasta nebuloza. Film se pretvarja, kot da se ni nič zgodilo.«
