© Suhrkamp Verlag, Berlin, 2020
Fabjan Hafner (1966-2016) se nam je v zapisal v spomin predvsem kot velikodušen prijatelj, znanstvenik, genialni prevajalec lirike iz slovenskega v nemški jezik (Zajc, Zupan, Šalamun, Krese, Vidmar etc. – od leta 2017 se podeljuje nagrada Fabjana Hafnerja). S kar dvema knjigama pri uglednih založbah v Berlinu in Ljubljani pa sedaj, v skrbnem izboru njemu bližnjih, Zdenke Hafner Čelan, Petra Handkeja in Dominika Srienca, zdaj stopa v ospredje tudi kot pesnik.
V dvojezični izdaji založbe Suhrkamp s preprostim naslovom Prve in poslednje pesmi najdemo prav to: mladostne pesmi Fabjana Hafnerja ter pesmi iz zadnjih let njegovega življenja, ki jih Fabjan Hafner ni sam prepesnil v nemščino, tako da je imel Peter Handke proste roke za res občutene prevode. V ganljivem uvodniku pravi, da so celo mladostne pesmi nadvse resne – “otroško resne – fabjanhafnersko resne“ in da je „nežen in tih strah – toda ravno ker je nežen, ni nem, brez besed“ (prev. Zdenka Hafner Čelan) podstat vseh pesmi njegovega žal prezgodaj umrlega prijatelja.
Te in vse v slovenščini napisane pesmi vsebuje zbrano delo, ki sta ga izdala Zdenka Hafner Čelan in Aljoša Harlamov (Cankarjeva založba). Naslov Iz jezika, ki ga ni je verz ene od srednjih pesmi: „Pisanje poezije/je prevajanje/iz jezika,/ki ga/ni.“
Suhrkamp Verlag