© Diogenes Verlag, Zürich, 2020
Christoph Hein v romanu Guldenberg opisuje fiktivno nemško mestece na vzhodu Nemčije, ki se sooča z izrednimi razmerami. Urejeno mestno življenje in družbeno sobivanje slonita na temeljih, kot so mestna hiša, cerkev, pivnica, vaška trgovina, lastnik trgovine in policist, vendar pa nekaj prekine miren in malce dolgočasen vsakdan: osem mladoletnih beguncev dobi nastanitev v stari čolnarni, vaška skupnost pa jih dojema kot »drugačne«, kot »tujce«. Ko se pojavijo govorice, da je bila posiljena petnajstletna Nemka, mladostnike takoj razglasijo za »grešne kozle«.
Se vam ta shema od koderkoli zdi znana? Koga so v srednjem veku obtožili, da je povzročil kugo, in preganjali iz mest? Ali v zgodnjem veku sežigali na grmadah? Proti komu so bili uperjeni pogromi – proti »drugačnemu«, »prinašalcu nesreče« in »grešnemu kozlu«, naj bo Jud ali ženska (čarovnica). Zato ne preseneča, da se to kompleksno predstavljeno soočanje vaške skupnosti z begunci konča s požigi stare čolnarne. Malo pozneje so nezaželeni prišleki pregnani iz Guldenberga in župnik povzame bistvo te zgodbe: »To je bil preizkus za nas. Preizkus, ali smo krščanski in solidarni. Nekaj smo se naučili o sebi.« Prav to je poanta novega romana Christopha Heina – ne psihologiziranje likov ali tkanje prepletenih romanesknih niti, temveč upodobitev različnih načinov mišljenja v nekem mikrokozmusu in s tem analiza, zakaj želi ostati zaprt vase in »med svojimi«.
Guldenberg je napisan v stvarnem jeziku in izjemno bogat z dialogi, zaradi hitrega menjavanja scen se bere kot dramsko delo in v celoti osvetli dilemo, ki se pojavi v sobivanju tega mesteca.
.
Suhrkamp Verlag