Hitri vstop:
Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na glavno navigacijo (Alt 2)

Delovne migracije
Novi začetki in ovire

Na delu
Na delu | Fotografija: © fotolia/auremar

Veliko mladih iz južne Evrope se je začelo poklicno usposabljati v Nemčiji – tudi z nemško podporo. Kaj se je zgodilo z »novimi priseljenimi delavci«?

Victor bi rad postal električar – približno 1600 kilometrov stran od svoje domovine Andore. Septembra leta 2016 se je začel poklicno usposabljati v majhnem podjetju v Češkem rudogorju (gorovje na nemško-češki meji). »Rad bi delal v Nemčiji, ker je vodilna na področju tehnologije. To, da tu živim in da vse izobraževanje poteka v nemščini, je najboljši način učenja jezika.«

Zgodb, kot je Victorjeva, je bilo po evropski gospodarski in finančni krizi veliko. Številni mladi Evropejci so prišli v Nemčijo, da bi si poiskali delo ali se začeli poklicno izobraževati. Zdelo se jim je, da v svoji domovini nimajo prav veliko možnosti. Obenem pa v Nemčiji v nekaterih vejah gospodarstva primanjkuje strokovnjakov.

VELIKO PRIPRAVNIKOV V HOTELIH IN GOSTINSKIH OBRATIH

Nemška zvezna vlada od leta 2013 podpira novo obliko delovnih migracij, in sicer s programom MobiPro-EU. Njegov cilj je, da mlade, ki iščejo delo, poveže s podjetji, ki jih želijo izobraževati. Udeleženci so najprej obiskovali tečaj nemščine doma, na primer v Goethejevem inštitutu. Nato so v Nemčiji opravili prakso v podjetju. Če sta udeleženec in podjetje pokazala obojestransko zanimanje, sta sklenila pripravniško pogodbo. Pripravnik je med pripravo in učenjem prejemal denarno podporo. Program je bil zasnovan za štiri leta; novi udeleženci so se mu zadnjič pridružili leta 2016. Zato je zdaj čas, da potegnemo črto. Kdor se danes pogovarja s podjetji in združenji, ugotovi, da so vsi udeleženi v programu orali ledino – kar je prineslo tako pozitivne kot tudi negativne izkušnje.

S programom so veliko pridobili prav hoteli in gostinski obrati, ki so že leta le s težavo našli pripravnike. Nič čudnega torej, da so se prek MobiPro-EU mladi usposabljali predvsem za kuharje in hotelsko osebje. »Obstaja precej pozitivnih in spodbudnih primerov, ko so se izvajalci usposabljanja v gostinstvu in pripravniki uspešno našli,« pravi Sandra Warden, poslovodja verige hotelov in gostinskih obratov DEHOGA. Brez podpore takšnih izobraževalnih pogodb ne bi bilo, dodaja Wardenova in se pri tem sklicuje na številna mala in srednje velika podjetja v tej dejavnosti. »Sama nimajo dovolj denarja, osebja in organizacijskih možnosti, da bi lahko iskala pripravnike v drugih državah Evropske unije.«

PRIBLIŽNO VSAK TRETJI JE ODNEHAL PRED KONCEM

Ni mogoče z gotovostjo reči, koliko mladih je s pomočjo programa dejansko prišlo v Nemčijo. Štiriletni program so po dveh letih spremenili. Zato niti organizator, Zentrale Auslands- und Fachvermittlung (ZAV) nemške zvezne agencije za delo, na vprašanje o konkretnih številkah ne more dati natančnega odgovora. Toda opazovalci ocenjujejo, da je s pomočjo različnih možnosti financiranja v Nemčijo prišlo približno 10.000 mladih. Največ jih je iz Španije.

Toda v vsakdanjem življenju so se pojavljale težave. Ovira je bil predvsem jezik – tako v podjetjih kot tudi v poklicnih šolah so kmalu začeli uporabljati strokovne izraze. Poleg tega si je veliko mladih odraslih – podporo so dobili udeleženci, stari do 27 let – želelo usposabljanje v mestu, ne na deželi, kjer sicer še posebej pogosto primanjkuje mlade delovne sile. Natančne številke osipa ni mogoče ugotoviti, ocenjujejo pa, da je šolanje še pred koncem prekinila približno tretjina udeležencev.

Tudi zato so organizatorji prilagodili program. Določili so tako imenovane »skrbnike«, da bi pripravnikom in podjetjem odvzeli organizacijske obveznosti in tako preprečili predčasen konec šolanja. Skrbniki bodo delali še do leta 2020, ko bodo usposabljanje končali zadnji udeleženci programa. A udeleženci pravijo, da bi lahko celo tisti, ki so prekinili šolanje, v svoji domovini sprožili pomembne spodbude, saj so bili deležni izobraževanja, ki združuje teorijo in prakso.

VSTOP S POKLICNIMI KVALIFIKACIJami

Tudi priseljenci s poklicnimi kvalifikacijami si od leta 2012 v Nemčiji lažje poiščejo delo. Samo leta 2015 je približno 15.000 Evropejcev zaprosilo, da bi jim priznali kvalifikacije – med njimi so bili zdravniki, bolniški strežniki, odvetniki in učitelji. Poleg tega agencija za delo že nekaj let upošteva tako imenovani Pozitivni seznam: vse poklice, ki so navedeni na njem, lahko tujci opravljajo, ne da bi bilo za to potrebne toliko birokracije kot običajno. Seznam obsega različna področja, od kovinarstva in akustike slušnih naprav do računalniškega programiranja.

Toda kot kaže raziskava kölnskega Inštituta za nemško gospodarstvo, tudi tu prehod ne poteka vedno gladko. Več kot polovica vprašanih strokovnjakov za človeške vire meni, da je pomanjkljivo znanje nemščine velika pomanjkljivost. Obenem je pogosto vprašljivo, ali smejo priseljenci trajno ostati v Nemčiji, kar se vsakemu tretjemu podjetju zdi precejšnja ovira. V podobnem številu podjetij pravijo, da je težko pravilno oceniti stopnjo kvalifikacije priseljencev. Nasprotno pa se kulturnih trenj v podjetjih boji le približno vsak deseti strokovnjak za človeške vire.