Odprta situacijska soba Evropa, ostani razumna

Delovna skupina
Delovna skupina | Delovna skupina | Fotografija: Cordula Flegel

Dovoljenje za vzlet v Münchnu: Johannes Ebert, generalni sekretar Goethejevega inštituta, je v sklopu delavnice o radikalni Evropi na sedežu inštituta odprl prvo »odprto situacijsko sobo« (Open Situation Room ali OSR), ki jo podpira fundacija Mercator. Prostor je namenjen temu, da se v njem odločno postavi po robu radikalnim težnjam v Evropi.

Komunikacija je vse. To je vedel že mladi ameriški predsednik John F. Kennedy, ko je leta 1961 po spodleteli invaziji na Kubo v Beli hiši ustanovil »situacijsko sobo«, komunikacijsko centralo, ki je bila zasedena dan in noč. Kajti neuspeh v Prašičjem zalivu pred Kubo je bil v veliki meri posledica pomanjkljive komunikacije, ki je vodila do napačnih ocen. Drug o drugem so preprosto vedeli premalo.

Udeleženci se menjavajo pri delovnih mizah Udeleženci se menjavajo pri delovnih mizah | Fotografija: Cordula Flegel To je tudi danes velika nevarnost za celotno družbo. Ker se v Evropi pojavljajo radikalne težnje in z njimi povezana nevarnost za mednarodno kulturno politiko, je Goethejev inštitut v sodelovanju s fundacijo Mercator povabil k pogovoru zainteresirane z najrazličnejših področij: študente, pisatelje, pravnike, znanstvenice in pilota. Skupaj s sodelavkami in sodelavci iz štirinajstih Goethejevih inštitutov v tujini so razpravljali, kako bi se kulturni izvajalci lahko postavili po robu radikalnim evropskim tokovom.

POSLUŠAJMO DRUG DRUGEGA IN BODIMO AKTIVNI

Johannes Ebert pravi, da ni nič nevarnejšega od mišljenja, da vemo že dovolj o radikalnih težnjah v Evropi. Pri mednarodnem kulturnem delu je bistveno, da sodelavci drug drugega pozorno poslušajo in upoštevajo spreminjajočo se situacijo.

Annkatrin Kaiser (iz fundacije Mercator) in udeleženci Annkatrin Kaiser (iz fundacije Mercator) in udeleženci | Fotografija: Cordula Flegel V dvorani Hilmar-Hoffmann-Saal so prisluhnili drug drugemu – in večina se je odločila, da bo z različnimi akcijami odpirala vprašanja, kako bi lahko odprta, raznolika in vključujoča Evropa s pomočjo kulture zavzela pozitivno mesto v vsakdanjiku državljanov. Pogovor je namreč nanesel na to, kako slabo politična Evropa sporoča, kakšne prednosti ima ta zgodovinsko edinstvena zveza držav, pa tudi, kakšne odgovornosti nalaga tako državam članicam kot tudi državljanom.

KREPITEV RAZUMNOSTI DRUŽBE

Ni se lahko spopasti z vprašanji, kako spet obrzdati radikalizacijo in katere varnostne ukrepe, še posebej na področju kulture, bi bilo treba sprejeti. Radikalizacija zmeraj grozi, da bo odplavila tiste, proti katerim je naperjena – v tem preži posebna nevarnost. Izkušnje iz prve »odprte situacijske sobe« v Goethejevem inštitutu kažejo na to, da bi kulturne ustanove po vsej Evropi lahko krepile razumnost družbe. Kot je rekel pilot, letalo lahko vzleti – ni pa nujno, da bo dobro pristalo.