Nemščina kot drugi tuji jezik

Deutsch als zweite Fremdsprache
Foto: Colourbox.com

Večina učenk in učencev se nemščino uči kot drugi ali tretji tuji jezik. Prednost pri tem je, da so si že pridobili izkušnje z učenjem tujega jezika, kar poenostavi učni proces.

Učenke in učenci, ki se nemščine učijo kot drugega (ali nadaljnjega) tujega jezika, lahko posegajo po že pridobljenih izkušnjah in te še nadgrajujejo. Učitelji nemščine pa znanje in izkušnje svojih učenk in učencev lahko koristijo pri pouku.

Zavest za učenje tujih jezikov

Če se učenke in učenci pričnejo nemščine učiti kot drugega tujega jezika, so z učenjem prvega tujega jezika že razvili zavest za tuje jezike ter pridobili izkušnje z jezikovnim učenjem, zato se v novem jeziku lahko hitreje in učinkoviteje orientirajo. Učenci tako na podlagi predhodnih izkušenj vedo, da so stavčne strukture v drugih jezikih drugačne od struktur v materinščini. Vedo tudi, da posamezne besede in izrazi v materinščini nimajo ustreznice v tujem jeziku ter da kulturne posebnosti igrajo pomembno vlogo pri rabi jezika.

Izkušnje z učnimi strategijami

Prav tako so učenke in učenci že seznanjeni s situacijami in postopki pri učenju tujega jezika, zato na primer vedo, da pri pouku tujega jezika (v nasprotju z večino drugih šolskih predmetov) pogosto nastopijo situacije, v katerih ne razumejo vsega. Medtem so že razvili strategije soočanja s temi situacijami, npr. kako lahko pomen besed izluščijo iz konteksta. Razen tega učenke in učenci že poznajo svoje učno vedenje pri učenju tujega jezika in so verjetno razvili lastne učne tehnike. Tako so na primer že preizkusili različne strategije učenja besed in nazadnje našli tisto, ki jim osebno najbolj leži.* Študije so tudi pokazale, da so učenke in učenci pri učenju drugega (ali nadaljnjega) tujega jezika pogosto bolj ciljno naravnani in motivirani za učenje, upajo si tvegati in so bolj sproščeni, tudi če nečesa ne razumejo ali znajo takoj. * V skupnem pogledu torej izhajamo iz predpostavke, da so učenke in učenci pri učenju drugega tujega jezika praviloma bolj samozavestni kakor pri usvajanju prvega tujega jezika.

Slabosti učenja nemščine kot drugega tujega jezika

Kljub temu je nemščina kot drugi (ali nadaljnji) tuji jezik pogosto v slabšem položaju, predvsem kar se tiče statusa učnega predmeta. Medtem ko je prvi tuji jezik (pogosto angleščina) kot glavni učni predmet enakovreden matematiki ali materinščini, je drugemu ali nadaljnjemu tujemu jeziku namenjenih manj učnih ur v tednu. Vendar je za vsak tuji jezik pomembno, da začnemo z relativno veliko učnimi urami. Kot prvo se morajo učenke in učenci v nov jezik najprej slušno uvesti in nanj privaditi, kot drugo pa je za motivacijo zelo pomembno spoznanje, da jezik lahko praktično uporabljajo. Pri zgolj eni ali dveh učnih urah na teden traja zelo dolgo, preden se zavedamo uporabne vrednosti tujega jezika.*

Slabe izkušnje

V primeru, da imajo učenke in učenci slabe izkušnje z učenjem prvega tujega jezika, ker se jim je zdel nezanimiv ali so dosegali slabe ocene, se nemščine morda pričnejo učiti s prepričanjem, da jim učenje tujih jezikov ne leži. Vsi ti dejavniki lahko negativno vplivajo na učno motivacijo. Pri drugem tujem jeziku so učenke in učenci pogosto tudi bolj kritični do učnega gradiva. Če se soočajo s tematsko nezanimivimi, preveč preprostimi ali otroškimi učnimi vsebinami, ki se ne navezujejo na njihovo predznanje in zanimanja, se odzovejo z zdolgočasenostjo in pasivnostjo.

Nemščina po angleščini

Nadaljnja težava je, da se angleščina (v večini držav prvi tuji jezik) večini učencev zdi lažja od nemščine. Primerljivo kompleksnejša slovnica nemškega jezika (ki žal še pogosto dominira pouk) lahko hitro negativno deluje na motiviranost učenk in učencev, če je njihova dosedanja izkušnja ta, da je angleška slovnica nekoliko preglednejša in se jo je dozdevno lažje naučiti. Razen tega je v mnogih deželah angleščina v vsakdanu bolj pomembna kakor nemščina ter tudi veliko bolj prisotna v različnih medijih (npr. glasbi, filmih, internetu). Vse to seveda pozitivno vpliva na učno motivacijo učenk in učencev. Zaradi tega se veliko učenk in učencev, ki sicer veljajo za začetnike, angleščine prične učiti z določenim predznanjem. To za nemščino praviloma ne velja. Dostop do angleščine je v vsakdanji kulturi pogosto veliko enostavnejši kakor do nemščine.
Če se mladostniki torej nemščine učijo kot drugega tujega jezika, se učiteljice in učitelji pogosto spopadajo s težavo, da učenke in učenci »zapleteno in okorno« nemščino primerjajo s »sproščeno in lahko« angleščino. Če pa je nemščina prvi tuji jezik, ta primerjava ni mogoča, zato se učenke in učenci praviloma brez predsodkov osredotočijo na učenje nemškega jezika.