Pomen maternega jezika

Muttersprachliche Kompetenz
Foto: Colourbox.com

Mladostniki predvsem v zgodnjem obdobju materinščine še ne obvladajo popolnoma. V času šolanja se vidno razvijejo predvsem besedišče, stavčne strukture in besedilna kompetenca.

Še do pred kratkim so strokovnjaki domnevali, da se z otroštvom zaključi tudi jezikovni razvoj materinščine. Vendar so raziskave zadnjih let pokazale nasprotno. Jezikovni razvoj v materinščini je v mladostniški dobi bolj subtilen in poteka v manj zaznavnih korakih, vendar je kljub temu zelo pomemben.

Besedišče

Tako na primer opažamo velik napredek pri usvajanju besedišča. Medtem ko besedišče učencev prvega razreda osnovne šole obsega okoli 8.000 do 14.000 besed, obsega pri učencih na začetku srednje šole okoli 80.000 besed, kar je enormen razvoj v šolskem obdobju.* Pri tem se ne veča le obseg, temveč tudi vrsta besedišča. Medtem ko se otroci učijo predvsem konkretnih besed (npr. kolo, miza, šola), učenci in učenke z leti usvajajo bolj abstraktne besede (npr. nesporazum, prepričanje, demokracija).* To poteka predvsem s pomočjo učnih vsebin v obliki besedil in učiteljevih razlag pri različnih šolskih predmetih. Na enak način se srečujejo tudi z bolj redkimi besedami (npr. strešna lina, knjigovez).*

Stavčne strukture

Razen tega mladostniki zelo napredujejo tudi v stavčnih strukturah (sintaksi). Starejši so, daljše stavke tvorijo. Povprečna dolžina izjave (to pomeni povprečno število besed na stavek ali izjavo) v začetku osnovne šole znaša sedem, na začetku srednje šole pa štirinajst besed.* Razen tega starejši učenci tvorijo strukturno kompleksnejše stavke kakor mlajši učenci. Tako na primer v vsakdanjem govoru mladostniki z leti uporabljajo več odvisnih stavkov* ter daljše in kompleksnejše nominalne fraze (npr. moški / star moški s plešo).* Pričnejo uporabljati tudi pasiv (npr. soseda hrani mačko / mačka je hranjena),* ki je povezan z razvojem kognitivnih sposobnosti, katere mladostnikom omogočajo tudi bolj neoseben pogled.

Besedilna kompetenca

V mladostniškem obdobju se zelo razvije tudi besedilna kompetenca (t. j. recepcija in produkcija besedil). Medtem ko učenke in učenci v prvih šolskih letih že razumejo in znajo ustvariti (ustno in pisno)* dobro strukturirana pripovedna besedila, pa imajo pogosto težave s stvarnimi besedili. Vzrok je v manjši kognitivni zahtevnosti pripovednih v primerjavi s stvarnimi besedili.* Razen tega se otroci s pripovednimi besedili srečajo že zelo zgodaj (npr. zgodbe za lahko noč).* Študije z otroki in mladostniki so pokazale, da sposobnost razumevanja stvarnih besedil tekom šolanja narašča ter se naprej razvija še tudi na višji stopnji.*

Vpliv na pouk tujih jezikov

Iz teh primerov je razvidno, da mladostniki (predvsem v zgodnjih letih) ne obvladajo popolnoma še niti materinščine, kar pri pouku tujega jezika pogosto pozabljamo. Učenje tujega jezika temelji na izkušnjah in sposobnostih iz maternega jezika, ki jih učenci prinesejo s seboj k pouku tujega jezika, zato pri pouku nemščine ne moremo od mladostnikov pričakovati poznavanja stavčnih struktur, jezikovnih dejanj itd., ki jih še niti v materinščini ne obvladajo popolnoma.
Učiteljice in učitelji nemščine bi morali, če je to mogoče, sodelovati z učiteljicami in učitelji drugih učnih predmetov (npr. materinščine, drugih tujih jezikov ali tudi stvarnih predmetov) ter z učenkami in učenci izven okvirov posameznih predmetov vaditi različne tehnike pisanja besedil ali strukturiranja referata.