Samozavest v puberteti

Pubertät und Selbstvertrauen
Foto: Goethe-Institut

V puberteti se odvijajo mnoge telesne spremembe, zaradi katerih se samozavest mladostnic in mladostnikov spremeni. To vpliva tudi na njihovo učno vedenje.

Začetek mladostniškega obdobja zaznamuje puberteta (spolna zrelost). V večini kultur se puberteta pri deklicah začne eno do dve leti prej kakor pri fantih. Tudi starost, v kateri se puberteta začne, je odvisna od kulture. Tako npr. pri afriških mladostnicah in mladostnikih puberteto nastopi bolj zgodaj kakor pri zahodnih. Tudi pri azijskih mladostnicah in mladostnikih se puberteta začne kasneje. Vsem pa so skupne enormne in težko obvladljive telesne spremembe, značilne za to obdobje.

Telesne spremembe

Telesne spremembe se pričnejo s pospešeno rastjo, se pravi da mladostnice in mladostniki močno pridobijo na telesni višini, spremenijo se tudi telesna razmerja. Dekleta dosežejo odraslo telesno višino praviloma s 16 ali 17 letom, medtem ko fantje še naprej rastejo do 18 ali včasih tudi do 20 leta.
Približno leto dni po nenadnem povečanju telesne višine se prične spolno zorenje. Ob tem se izoblikujejo tudi sekundarni spolni znaki. Pri fantih se razvijejo širša ramena, prične jim poganjati brada, z mutiranjem dobijo globlji glas. Ker pri dekletih puberteto spremlja močno povečanje telesne maščobe, se v tem obdobju pri dekletih praviloma razvijejo širši boki, pri mnogih se tudi poveča telesna teža. Razen tega se tako pri dekletih kot fantih poveča aktivnost kožnih lojnic, posledica tega pa je drugačen telesni vonj ali tudi mozolji in akne.
Ob vseh teh spremembah torej ne preseneča, da mladostnice in mladostnike v tem obdobju skrbi, da ni z njimi kaj narobe in ali njihovo telo ustreza lepotnim idealom, ki veljajo v posamezni kulturi. Posebej dekleta so v tem času pogosto negotova in nezadovoljna s svojim spreminjajočim se telesom.*

Pojav „imaginarne publike“

Učenke in učenci v tem času razvijejo kognitivne sposobnosti, ki jim omogočajo boljše vživljanje v pogled drugih kakor v otroštvu. Tako se veliko bolj zavedajo mnenja drugih ter se pogosto primerjajo s prijatelji in sošolci.* V tej povezavi se razvije tako imenovan pojav „imaginarne publike“, kar pomeni, da imajo mladostnice in mladostniki ves čas občutek, da ostali opazujejo njihov videz in obnašanje ter jih ocenjujejo.* Tudi pri pouku pogosto doživljamo (in se včasih zaradi tega tudi jezimo), da so učenci veliko bolj zaposleni s preverjanjem, če je vsak pramen las točno na svojem mestu in učenke, če so dobro naličene, namesto da bi se ukvarjali z učno snovjo.

Pomanjkanje samozavesti

Telesne spremembe pri mladostnicah in mladostnikih močno vplivajo na njihovo samozavest, ki je v tem obdobju bistveno nižja kakor v otroštvu – in pri dekletih spet nižja kakor pri fantih.* V nobenem drugem obdobju samozavest ne upade tako močno v tako kratkem času kakor v mladostniškem obdobju.
Samozavest je zelo pomembna za šolske aktivnosti in uspeh. Študije so na primer pokazale, da se samozavestnejši učenci dlje časa ukvarjajo s težkimi nalogami in ne obupajo tako hitro. Razen tega več časa posvečajo domačim nalogam in so bolj ambiciozni kakor manj samozavestni učenci. *

Socialni strah

Zaradi negotovosti se pri mnogih učenkah in učencih razvije neke vrste socialni strah pred vrstniki, zaradi katerega na primer nenadoma ne zmorejo več med poukom predstaviti referata, postavljati vprašanj ali glasno brati pred razredom.* Govor v tujem jeziku tako pomeni še dodatno premagovanje strahu in negotovosti. Za pouk nemščine, ki bi moral biti po možnosti čim bolj komunikativno naravnan, je seveda problematično, če učenke in učenci zaradi nelagodja raje molčijo. Učiteljice in učitelji se tako znajdejo pred izzivom oblikovanja pouka na tak način, da zmanjšajo strah mladostnic in mladostnikov pred govorjenjem v tujem jeziku.

Kako ravnamo z molčečimi mladostnicami in mladostniki?

Kaj lahko storimo, če učenke in učenci pri pouku zaradi negotovosti in zadrege raje močijo, v videu pripoveduje učiteljica nemščine iz Italije.
 
Jugendliche lernen anders Deutsch - Was tun mit schweigsamen Jugendlichen?
Goethe-Institut