Mednarodni simpozij Museal Episodes (Muzejske epizode)

Museal Episodes © Moderna galerija

sr, 06.11.2019 -
če, 07.11.2019

Moderna galerija

Moderna galerija
Maistrova 3
Ljubljana

Museal Episodes

Umetnost in njene institucije v boju proti populizmu

Novembra letos bomo v ljubljanski Moderni galeriji v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS pripravili mednarodni simpozij »Umetnost in njene institucije v boju proti populizmu«, na katerem bodo sodelovali muzejski direktorji, kustosi in drugi akterji v polju moderne in sodobne umetnosti.

Javna agencija za knjigo RS je dala pobudo za mednarodno konferenco kot eno od dejavnosti v sklopu priprav na projekt »Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu« leta 2022.

Simpozij se bo naslonil na rezultate triletnega projekta izmenjave idej različnih akterjev na področju sodobne umetnosti in njenih institucij iz celega sveta Museal Episodes, ki ga je pripravil Goethe Institut iz Săo Paula. Debate v okviru Museal Episodes so bile organizirane na različnih kontinentih, da bi tako pridobile konkreten kontekst. Njihova rdeča nit je bil Jug, ki pa presega zgolj geopolitično dimenzijo. Jug nekateri člani Museal Episodes opisujejo tudi kot »stanje duha« in tu bi lahko dodali, da je jug izkušnja vsakega, ki deluje zunaj hiperreguliranega in hiperprofesionaliziranega Severa, kjer so še vedno ekonomski in kulturni centri moči.

Ljubljanski simpozij bo poskušal nadaljevati in nadgraditi teme Museal Episodes, in to še zlasti z vidika aktualnih pogojev, v katerih živimo v Evropi in v svetu in ki jih opisujemo z vse bolj dramatičnimi besedami. Beseda fašizem je danes že na dnevnem redu, tako da nekateri misleci opozarjajo, da z njo ne gre pretiravati. A tudi če se komu zdi beseda fašizem pretirana za opis aktualne situacije v svetu, se gotovo strinja, da beseda populizem tu popolnoma ustreza. Tu vlada konsenz. Populizem je duh našega časa in pod njegov skupni imenovalec lahko spravimo skorajda vse aktualne problematike, ki nas pestijo. Populizem, še zlasti desni populizem, se sklicuje na vse, kar je naše: na etnično čisto ljudstvo, katerega predstavniki so lahko samo populisti; le naše je lahko tudi moralno, zato je treba nastopati proti tujcem (kot je Evropska unija), ki nam govorijo, kaj moramo delati, ali pa tistim, ki ogrožajo naš občutek varnosti in naše vrednote. Populisti na videz nastopajo tudi proti skorumpiranim elitam, zaradi katerih omejujejo delo demokratičnih institucij, neodvisnih sodišč in svobodnih medijev. Populisti ne marajo sodobne umetnosti, saj je preveč mednarodna, odprta do različnih spolov, ras in razredov. Populisti ne marajo kritične misli, ki je analitična in nas ne poskuša zgolj zavajati.

Populizem v državah, ki so bile nekdaj za železno zaveso, dobiva še posebej zastrašujoče oblike: vračajo se stari simboli, favorizirajo se ideje nacionalnih in čistih kultur. Populizem odgovarja na razočaranje narodov, ki so po padcu socializma prešli v kapitalizem, v katerem so videli obljubo demokracije in blaginje. Ljudje iz nekdanjega socializma, ki so živeli bolj ali manj izolirano in hoteli zbežati iz svojih domovin, so zdaj prvi postavili žice na svoje meje; ljudje, ki so živeli v sekularnih in vsaj deklarativno enakopravnih družbah, se vse bolj obračajo k veri, moškemu šovinizmu, homofobiji. Ne samo v vzhodni Evropi, po celem svetu je vse več avtokratskih voditeljev, raznorazni Trumpi rastejo kot gobe po dežju. Bolj optimistični med nami mislijo, da družbene in politične revolucije 20. stoletja niso bile zastonj in da so se demokratične vrednote že preveč zasidrale v nas, da bi jih lahko izgubili. In kaže, da pri ozaveščanju vsega že doseženega posebno vlogo lahko odigra sodobna umetnost in njene institucije.

V luči aktualne situacije, ki jo obvladujejo desni in tudi levi populizmi, si bo naš simpozij zastavil vprašanja, ki bodo organizirana v okviru uvodnega predavanja in dveh okroglih miz.

Prva se bo ukvarjala z vprašanji populizma in nacionalne kulture v odnosu do umetnostnih institucij, ki so nastale prav kot nacionalne institucije. Kaj pomeni poimenovanje nacionalni muzej danes, koga vse nacionalni muzej predstavlja in komu pripada? Naše družbe so etnično vse bolj mešane in tudi nacionalne institucije ne delujejo zgolj lokalno, ampak stopajo v komunikacijo z različnimi akterji po vsem svetu. Ob dejstvu, da imamo na svetu danes toliko razstav, bienalov, umetnostnih sejmov, mednarodnih kulturnih in umetniških sodelovanj in mreženj kot še nikoli prej, se sprašujemo, kakšno moč vse to predstavlja in kdo vse z njo upravlja. Po eni strani smo priče ujetosti v globalni umetnostni sistem in njegovo instrumentalnost, po drugi pa je globalizacija tudi priložnost in orodje za distribucijo drugačnih idej in morebiti tudi za organiziranje upora proti vse večji moči populizma na globalni ravni.

Druga okrogla miza bo obravnavala zmožnost sodobne umetnosti, da razkrinka jezik populizma. Populizem v veliki meri operira s simboli in besedami, ki so vzeti iz preteklosti ali iz popularne kulture. Sodobna umetnost lahko naredi veliko pri razkrinkavanju mehanizmov, ki dajejo pomen tem simbolom in besedam. Komu vse je namenjena ta umetnost in koliko sploh še lahko vpliva na oblikovanje javnega prostora? Sodobna umetnost je postala sinonim za družbeno kritično umetnost, ki pa jo, ko je videti, obstoječi umetnostni sistem sproti udomačuje. In še več, kritika je postala instrument populizma; kako torej ločiti kritiko od »kritike«?

Sodelujoči

Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, Ljubljana; Ekaterina Degot, direktorica in glavna kustosinja steirischer herbst (v prevodu Štajerska jesen) v Gradcu; Iris Dressler, direktorica  Württembergischer Kunstverein v Stuttgartu; Övül Ö. Durmusoglu, kustosinja in teoretičarka (Berlin, Istanbul), Marina Fokidis, direktorica Kunsthalle Athena v Atenah; Anna-Catharina Gebbers, kustosinja v Hamburger Bahnhof / Nationalgalerie / Staatliche Museen zu Berlin; Matthias Mühling; direktor muzeja Lenbachhaus v Münchnu; Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij Mesta Ljubljana; Philippe Pirotte, direktor Städelschule in galerije Portikus, Frankfurt am Main (sodeluje preko skypa); Luiza Proença, kustosinja, teoretičarka in urednica iz São Paula; Marcelo Rezende, direktor arhiva avantgardne umetnosti 20. stoletja v Dresdnu; Jelena Vesić, kustosinja, teoretičarka, urednica in predavateljica iz Beograda

Uvodno predavanje: Rastko Močnik, sociolog, Ljubljana

Moderatorja: Jela Krečič, publicistka in filozofinja, in Holger Volland, podpredsednik Knjižnega sejma Frankfurt

PROGRAM

Sreda, 6. november 2019

15:00 - 15:10 pozdrav organizatorjev: Zdenka Badovinac, Blaž Peršin, Uwe Reissig, Renata Zamida

15:10 -15:50 Rastko Močnik, uvodno predavanje

16:00 - 19:00 Populizem in nacionalna kultura v odnosu do umetnostnih institucij, ki so nastale kot nacionalne institucije

16:00 - 17:30  Zdenka Badovinac, Anna-Catharina Gebbers,  Philippe Pirotte,  Luiza Proença, Marcelo Rezende, Jelena Vesić

17:30 - 17:45 odmor

17:45 - 19:00 diskusija, moderatorka Jela Krečič

Četrtek, 7. november 2019

10:00 - 13:00 Zmožnost sodobne umetnosti, da razkrinka jezik populizma

10:00 - 11:30 Ekaterina Degot, Iris Dressler, Övül Ö. Durmusoglu, Marina Fokidis, Mathias Mühling, Blaž Peršin

11:30 - 11:45 odmor

11:45 - 13:00 diskusija, moderator Holger Volland
 

Nazaj