Evropska unija
»Morali bi ustanoviti evropsko ljudsko gibanje«

Marca 1957 je Rimska pogodba položila temelje za pozneje ustanovljeno Evropsko unijo. Politolog Claus Leggewie govori o vrednosti ideje Evrope in grožnjah, ki jim je izpostavljena.

Gospod Leggeweie, se vam zdi, da najnovejši dogodki, na primer brexit, ogrožajo idejo Evrope?

Še vedno lahko komaj ocenimo gospodarske, družbene in politične posledice Brexita. Vendar ravno zaradi tega evropska družba lahko postane tudi odpornejša proti grožnjam, kot sta nexit ali frexit.

Ta izraza označujeta možni izstop Nizozemske oziroma Francije iz Evropske unije. Ali se za takšna prizadevanja zavzemajo predvsem desničarske populistične smeri?

Oni so tisti, zaradi katerih je nacionalizem v evropskih družbah spet postal sprejemljiv, toda nekateri levičarski nacionalisti počnejo isto. Oboji žagajo vejo, na kateri sedimo.

»Evropejci ne bi smeli pustiti, DA NAS DELIJO«

Kaj bi morali storiti, da bi bila EU znova bolj priljubljena? In za katere vrednosti se Unija sploh zavzema?

Kaj pravite na mir, varnost, blaginjo, demokracijo? Saj vem, da pri mnogih to ne zaleže zelo veliko. Zato pa bi morali odpraviti zgodovinsko amnezijo, spodbujati demokratično udeležbo in prenehati objestno godrnjati o EU. Predvsem pa bi morali ustanoviti evropsko ljudsko gibanje, kot je na primer Praxis Europa. Pri tem gre za združenje strokovnjakov srednje generacije z različnih civilnodružbenih področij, iz znanosti in kulture, ki skupaj premišljujejo o demokratični, pravični in trajnostni Evropi ter želijo ustaviti razpad, ki ji grozi. Generacija, rojena po letu 1970, se je zbudila, kajti spoznala je, na primer ob pričakovanih posledicah brexita, kaj vse lahko izgubi. Mi Evropejci ne bi smeli pustiti, da nas delijo, in sovražnikom Evrope bi morali jasno povedati, da ima vse svojo mejo.

Zakaj časa brez vojne od leta 1945 v večini evropskih držav nimajo več za rezultat in dosežek integracije s pomočjo EU?

Ker miru niso zagotovili ne Rimska, ne Maastrichtska, ne Lizbonska pogodba, temveč ravnotežje strahu v hladni vojni, pa tudi nemško-francosko zavezništvo in nemško-poljska sprava, ki sta zajezila virus evropskega nacionalizma. Dejansko sem mislil, da za vedno.

»Narobe naslovljen razredni boj«

Kaj pravzaprav združuje smeri, ki so kritične do Evropske unije, na Poljskem, Madžarskem, v Franciji in tudi Nemčiji?

Renesansa narodnoavtoritarnega nacionalizma, ki bi rad odpravil tako EU kot tudi demokracijo. Posledično postanejo tarča temelji republike, dosežki iz leta 1968, v desničarskih vodah nezaželena liberalizacija vsakdanjika, odnosi med spoloma in med generacijami, pa tudi mnogi samoumevni sestavni deli pravne države. Nacionaliste združuje geslo »Ljudstvo je nad zakonom«. Orbán, Erdogan, pa tudi Trumpov svetovalec Steve Bannon si izrazito prizadevajo za identitetno in referendumsko avtokracijo, ki naj bi odpravila stranke, parlamente, svobodni tisk in neodvisno sodstvo.

Iz česa izvira ta veliki strah pred modernim časom?

Iz njegovih težko vzdržnih drugih plati: individualne avtonomije, izpostavljenosti tveganju, stalnih spopadov z »drugimi« in »tujci«. Skratka iz spopadov z vsem, kar je pri moderni kulturi privlačno. Njene pripadnike napadajo z neverjetnim prezirom, predrznostjo in neumnostjo.

Ali je vzrok teh pojavov prenasičenost ali pa se za kritiko desničarskih populistov vendarle skriva tudi kako zrnce resnice?

Ja, pravzaprav je to kar veliko zrno. Osebno ne zapadam v levičarsko-liberalni mazohizem, ki se je razmahnil po Trumpovi izvolitvi, vendar vztrajam, da nikakršen občutek zapostavljenosti in nepravičnosti ne more upravičiti izvolitve takšnega seksista in rasista. Takšnim se je treba odločno postaviti po robu in nemara organizirati odpor. Seveda je treba upoštevati tudi to, da je kriza predstavništva in legitimnosti, ki jo doživljajo današnje demokracije, zrasla na zelniku družbene neenakosti, oligarhičnih nagnjenj v strankah in izgube državnega nadzora nad gospodarskimi in finančnimi akterji. Skrajni desničarji vodijo narobe naslovljen razredni boj. Namesto da bi se borili proti povzročiteljem krize, podpihujejo ljudstvo proti manjšinam, tujcem, novinarjem, profesorjem, strokovnjakom in kulturnikom. Prvo uradno dejanje kulturnega ministrstva pod vodstvom (nikar!) kanclerke Frauke Petry bi bilo, da odpravi vse Goethejeve inštitute, javni radio in televizijo ter subvencioniranje kritično usmerjenih raziskav.