Europa. Deine Sprachen.
Slovenija in njena večjezičnost

Strokovna konferenca se posveča različnim vidikom razvijanja večjezičnosti in raznojezičnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Sloveniji in osvetljuje številne izzive, s katerimi se srečujejo deležniki, vključeni v različne sfere slovenskega izobraževalnega sistema.
Večjezičnost je naša vsakdanja realnost. Učenci se lahko v šoli poleg slovenščine in na dvojezičnih območjih RS še italijanščine ali madžarščine učijo različne tuje jezike, srečujejo ali uporabljajo pa tudi druge jezike. Med učenci je vse več takih, ki v domačem okolju odraščajo z jeziki, ki niso jeziki šolanja, torej ne slovenščina, ne italijanščina in madžarščina. To so učenci, ki prihajajo iz dvo- ali večjezičnih družin, otroci priseljenci prve ali druge generacije, otroci, ki živijo v obmejnih območjih in imajo dnevno stike s sosedskimi jeziki. A ne glede na vse večjo prisotnost različnih jezikov v našem vsakdanjem življenju, se lahko opazi, da se čedalje manj učencev uči drugega tujega jezika v osnovni šoli, prav tako je drugi tuji jezik izginil iz programov poklicnih in tehniških šol.
Prisotnost različnih jezikov tako v domačem kot v šolskem okolju otrok predstavlja velik potencial, ki pa se še prepogosto dojema kot ovira za uspešno vključevanje v šolo in pouk, ki pretežno in v največji meri poteka v slovenščini, ki je učni jezik.
 

Strokovna konferenca Slovenija in njena večjezičnost bo osvetljevala različne poglede na naslednje teme:

• Spodbujanje večjezičnosti učencev s ponudbo možnosti učenja različnih jezikov in rabe različnih jezikov pri različnih predmetih v času šolanja na različnih ravneh,
• spodbujanje raznojezičnosti učencev  ̶  raba različnih jezikov pri različnih predmetih za doseganje čim boljših izobraževalnih rezultatov,
• izkoriščanje potencialov, ki jih v izobraževalni sistem prinašajo posamezniki z različnimi prvimi jeziki,
• vzgoja in odnos učencev za sprejemanje večjezičnosti, raznojezičnosti in raznokulturnosti v domačem družbenem prostoru,
• vključevanje znanja različnih jezikov za bogatenje jezikovnega repertoarja posameznikov,
• razvijanje sporazumevalnih zmožnosti v učnem jeziku ob sočasnem upoštevanju različnih prvih jezikov posameznikov,
• pluralistični pristopi v izobraževanju v različnih starostnih obdobjih,
• »translanguaging« - čezjezikovanje in medjezikovno razumevanje,
• vpliv večjezičnosti na nevrološki razvoj,
• vloga znanja klasičnih jezikov za jezikovno učenje,
• položaj in izzivi poučevanja redkeje poučevanih jezikov pri nas,
• večjezikovna jezikovna politika,
• in druge teme, ki nagovarjajo razvijanje večjezičnosti v družbi in raznojezičnosti posameznika. 

Želimo, da bi strokovna konferenca potekala v čim več različnih jezikih, da bi tudi na ta način pokazali možnost sobivanja različnih jezikov tudi v Sloveniji.

• Zavedanje, da jeziki prispevajo k identiteti (narod / oseba)
• Ozaveščanje o večjezičnosti in njenih prednostih v Sloveniji
• Uvedba drugega tujega jezika v šolski sistem

• Zainteresirana javnost
• učiteljice in učitelji tujih jezikov, predavateljice in predavatelji, visokošolske profesorice in profesorji itd.
• Strokovnjaki za raziskave večjezičnosti
• Ravnateljice in ravnatelji šol
• Predstavnice in predstavniki izobraževalnih ustanov
• Odločevalke in odločevalci z ministrstva za šolstvo in drugih ministrstev
• Predstavnice in predstavniki institucij EU v Sloveniji
• Partnerji programa Europanetzwerk Deutsch

• Slovenija
• Nemčija
• Avstrija
• Hrvaška

Doc. Dr.  Andreja Retelj, Filozofska fakulteta Ljubljana (Vodja)
Prof. Dr. Janez Skela, Filozofska fakultetaLjubljana 
Izr. Prof. Dr.  Meta Lah, Filozofska fakulteta Ljubljana 
Izr. Prof. Dr.  Marjana Šifrar Kalan, Filozofska fakulteta Ljubljana 
Doc. Dr.  Darja  Mertelj, Filozofska fakulteta Ljubljana 
Izr. Prof. Dr. Nataša Pirih Svetina, Filozofska fakulteta Ljubljana
Prof. Dr. Karmen  Pižorn, Pedagoška fakulteta Ljubljana  
Doc. Dr.  Brigita Kacjan, Filozofska fakulteta Maribor 
Mag. Katja Bradač, Goethe-Institut Ljubljana
 

© Goethe-Institut