Učenje tujih jezikov in starost

Fremdsprachenlernen und Alter
Foto: Goethe-Institut

Mladostniki imajo zaradi svoje starosti kar nekaj prednosti pri učenju tujih jezikov. Njihovi možgani so namreč še fleksibilni, obenem pa že razpolagajo z učnimi strategijami in življenjskimi izkušnjami.

Vpliv starosti na usvajanje tujih jezikov je ena najbolj zanimivih in obenem spornih tem na področju raziskovanja jezikovnega usvajanja.

Kritična faza

Znanstveniki domnevajo, da se otroci tujih jezikov učijo lažje in hitreje kakor odrasli. Razlog za to vidijo v domnevni kritični fazi, torej nekem časovnem okviru, v katerem se tujih jezikov učimo posebej uspešno. Večina zagovornikov takšne kritične faze izhaja iz predpostavke, da se ta zaključi z začetkom pubertete.* Po tem času tujega jezika ne moremo več usvojiti popolnoma. Nekateri znanstveniki so celo mnenja, da se kritična faza zaključi že v zgodnjem otroštvu, medtem ko drugi zastopajo mnenje, da traja dlje od dvajsetega leta.


Otroci se učijo s pomočjo igre in nezavedno

Študije so pokazale, da imajo mladi učenci odločilno prednost, ko gre za učenje izgovarjave. Po mnenju nekaterih znanstvenikov verjetnost, da bomo tuji jezik obvladali kot materni govorci, prične močno upadati že po šestem letu starosti.* Tudi usvajanje slovnice je praviloma uspešnejše, če se tujega jezika pričnemo učiti že v otroštvu. Otroci se jezika namreč učijo drugače kakor odrasli: poslužujejo se manj eksplicitnih strategij, veliko bolj se učijo z inputom ter so manj dovzetni za feedback.*
Splošno gledano se otroci tujih jezikov praviloma učijo z lahkoto, saj jih usvajajo s pomočjo igre in skoraj nezavedno. Razen tega so njihovi možgani še zelo fleksibilni ter odprti za različne (jezikovne) strukture. Razen tega otroci pogosteje kot odrasli sprejemajo input, ki spodbudno deluje na usvajanje tujega jezika, kar temelji na praktično naravnanem pristopu ter usvajanju tujega jezika z igro.

Prednosti starejših učencev

Na nekaterih področjih pa imajo starejši učenci odločilno prednost. To velja predvsem za učenje tujih jezikov v obliki pouka. Starejši učenke in učenci se tujih jezikov pri poku učijo hitreje kakor mladi.*
Za pouk tujih jezikov tendenčno vsaj vse do zgodnjih let odraslosti velja: koliko starejši so učenci, toliko hitreje se učijo. Tudi v usvajanju besedišča starejši učenci mlajše prekašajo, kajti mladostniki in odrasli lahko pri učenju besed in tudi konceptov posegajo po obsežnejših učnih izkušnjah.* Razen tega imajo starejši učenci prednost, da razpolagajo z metalingvističnim zavedanjem, ki podpira učni proces. To pomeni, da vedo kako je jezik zgrajen in so ga sposobni analizirati in kreativno spreminjati.

Mladostniška leta kot optimalno obdobje

Mladostniška leta so tako optimalno obdobje za učenje tujih jezikov. Možgani mladostnikov se tako kot pri otrocih še razvijajo in so fleksibilni, obenem pa kakor odrasli že razpolagajo z učnimi strategijami in življenjskimi izkušnjami, ki jim omogočajo relativno hitro in preprosto usvajanje tujega jezika.
Pri tem je vsekakor pomembno, da učenci prejemajo čim več inputa v tujem jeziku.