Iskanje identitete in smisla

Identitäts- und Sinnsuche
Foto: Colourbox.com

Mladostniki se intenzivno ukvarjajo s svojo identiteto ter iščejo smisel življenja. Pri tem pod vprašaj postavljajo tudi smisel učenja nemščine.

V puberteti se mladostniki pričnejo intenzivno ukvarjati s svojo identiteto. * Pri tem iščejo odgovore na vprašanja, kot npr. zakaj obstajam, kakšen je smisel mojega življenja, kdo sploh sem, kakšna bo moja prihodnost. S tem je povezano tudi iskanje življenjskega vodila in smisla, ki v nobenem drugem življenjskem obdobju ni tako izrazito.*

Zakaj nemščina?

Iskanje življenjskega smisla se ne ustavi niti pred poukom nemščine. Pogosto lahko doživimo, da se mladi učenke in učenci sprašujejo po smislu učenja nemščine. Učiteljice in učitelji so tako pogosto soočeni z vprašanji, kakor npr. zakaj se pravzaprav učimo nemščine, kaj lahko počnemo z njo, zakaj potrebujemo nemščino in mar niso druge stvari v življenju bolj pomembne.

Učiteljicam in učiteljem ni zmeraj lahko najti zadovoljivega odgovora na ta vprašanja. Vsekakor pa je za učenke in učence pomembno, da izvedo, kakšne možnosti so povezane z učenjem nemškega jezika. Kajti učenke in učenci so bistveno bolj motivirani, če razumejo, zakaj se nekaj učijo oz. morajo učiti ter spoznajo, da naučeno lahko uporabljajo tudi v praksi.*

V šolskem vsakdanu temu očitno ni tako, saj so študije pokazale, da se večina učenk in učencev med poukom dolgočasi – predvsem na višjih stopnjah.

Dolgčas med poukom

ako osebne izkušnje učiteljic in učiteljev kakor tudi empirične raziskave so pokazale, da je dolgčas pri pouku zelo pogost pojav. Po neki študiji se učenke in učenci v starosti od dvanajst do šestnajst let v povprečno 32 odstotkih pouka dolgočasijo.* Kar seveda ne pomeni, da se med poukom dolgočasijo zaradi brezdelja. Dolgčas se pojavi predvsem takrat, ko je pomen učnih vsebin nejasen ter v situacijah, ki jih učenke in učenci osebno ocenjujejo kot nepomembne. Študije kažejo, da učne ure, pri katerih se učenci dolgočasijo, 72 odstotkov učencev ocenjuje kot manj pomembne ali nepomembne.*
Posledica dolgčasa je pomanjkanje motivacije za aktivno delo in sodelovanje pri učnem predmetu. Študije so pokazale, da učenci, ki se med poukom dolgočasijo, pogosteje dobivajo slabe ocene.*
Na vprašanje, kako se dolgčasu pri pouku skušajo izogniti, večina učencev odgovarja, da se poskušajo zamotiti z drugimi stvarmi.* Tako npr. razmišljajo o tem, kaj so počeli ob koncu tedna, klepetajo s sosedom ali delajo domače naloge za druge predmete. Pogosto učenci odgovarjajo tudi, da se z dolgčasom preprosto sprijaznijo: „Sedel sem in nisem delal ničesar. Gledal sem v prazno.“ Zelo malo učenk in učencev navaja, da se kljub dolgčasu poskušajo osredotočiti na pouk. Splošno torej večina učencev proti dolgčasu uporablja strategije, ki ne spodbujajo učenja in uspešnosti.

Kako ravnamo z nemotiviranimi mladostnicami in mladostniki?

Kaj lahko storimo, če so mladostnice in mladostniki pri pouku nemotivirani in nimajo volje za učenje nemščine, nam v videu pripoveduje učitelj nemščine iz Senegala.
 
Jugendliche lernen anders Deutsch - Was tun mit unmotivierten Jugendlichen?
Goethe-Institut