Dokumentarni film o Josephu Beuysu
Nemčija 2017, 107 min.
Režija: Andres Veiel
Joseph Beuys, človek s klobukom, klobučevino in mastnim vogalom. 30 let po smrti ga dojemamo kot vizionarja, ki je bil in je pravzaprav še vedno korak pred časom. Bil je prvi nemški umetnik, ki je imel samostojno razstavo v njujorškem muzeju Guggenheim, medtem ko so doma njegovo umetnost še vedno razumeli kot "najdražje kosovne odpadke vseh časov". Na vprašanje, ali mu je za takšne komentarje vseeno, je odgovoril: "Ja. Rad bi spremenil zavest ljudi."
Andres Veiel dovoli umetniku, da sam spregovori. Iz številnih doslej neobjavljenih slikovnih in zvočnih dokumentov je sestavil asociativen, porozen portret, ki - tako kot umetnik sam - namesto da bi dajal dokončne izjave, zgolj odpira prostor za ideje. Beuys boksa, klepeta, predava, mrtvemu zajcu pojasnjuje umetnost in vpraša: "Hočete revolucijo brez smeha?" Toda v filmu ga spoznamo tudi kot človeka, učitelja in kandidata Zelenih. Malo pred smrtjo je dovolil, da so ga fotografirali tudi brez klobuka. Nasprotja in napetosti, v katerih je nastal Beuysov
Gesamtkunstwerk, postanejo vidni. Njegov razširjeno pojmovanje umetnosti ga je pripeljalo vse do družbenih, političnih in moralnih debat, ki so relevantne še danes.
Vir: 67. Mednarodni filmski festival Berlinale (katalog)
Nazaj
